Združene države Amerike okrepile investicije v hipersonično tehnologijo in vesoljsko infrastrukturo

Leto 2025 je zaznamoval preboj Indije in Združenih arabskih emiratov na področju visokih tehnologij, umetne inteligence (AI) in raziskovanja vesolja. Indijska zvezna država Utar Pradeš se je pod vodstvom glavnega ministra Yogija Adityanatha uveljavila kot globalno središče za digitalno gospodarstvo, pri čemer so v mestih Lucknow in Noida začeli razvijati specializirana mesta za umetno inteligenco. Indijski vesoljski sektor je zahvaljujoč kontinuiteti vladnih politik in krepitvi javno-zasebnega partnerstva zabeležil močno rast, vrednost indijskega vesoljskega gospodarstva pa se je povzpela na devet milijard dolarjev. Združeni arabski emirati so hkrati uresničili vrsto strateških mejnikov, s katerimi so utrdili svoj status globalnega vozlišča za napredne tehnologije in vesoljske znanosti. Njihova prizadevanja so usmerjena v prehod h gospodarstvu, ki temelji na znanju in inovacijah. Podobno strategijo je ubrala Indija, kjer so z novo vesoljsko politiko in liberalizacijo tujih neposrednih naložb spodbudili zasebno industrijo k proizvodnji satelitov in razvoju podatkovnih storitev, kar naj bi državi do leta 2033 zagotovilo osemodstotni delež na svetovnem vesoljskem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o nacionalni obrambi (NDAA) za proračunsko leto 2026, ki uvaja obsežne spremembe v obrambni strukturi države. Zakon Pentagonu nalaga pripravo načrta za pospešen razvoj in namestitev naprednega sistema zračne in protiraketne obrambe, imenovanega Zlata kupola (Golden Dome). Ta projekt, ki velja za ključno pobudo za zaščito domovine, se bo sprva osredotočil na Havaje, Aljasko in Guam, Pentagon pa mora do junija pripraviti podrobno študijo izvedljivosti in oceno stroškov za hitrejšo implementacijo. Vzporedno z raketno obrambo zakonodaja zahteva vzpostavitev sodobnega digitalnega okolja za testiranje in ocenjevanje vojaških zmogljivosti. Nova direktorica neodvisnega urada za testiranje orožja, Amy Henninger, je poudarila nujnost digitalne infrastrukture za simulacije kompleksnih sistemov. Ta razvoj vključuje tesno sodelovanje z zasebnim sektorjem, predvsem pri uporabi programske opreme za analizo podatkov in strojnega učenja. Cilj je ustvariti realnočasovne povratne zanke, ki bodo spremljale celoten življenjski cikel vojaške opreme. Izjemno zanimanje javnosti pa je sprožila objava nove zvezne enote Tech Force, ki namerava zaposliti 1.000 strokovnjakov za reševanje tehnoloških izzivov in implementacijo umetne inteligence. V prvem tednu po objavi se je za razpisana mesta prijavilo kar 25.000 Američanov. Zaposleni bodo na podlagi dvoletnih pogodb prejemali do 200.000 dolarjev letno, njihova naloga pa bo modernizacija podatkovnih storitev in povečanje kibernetske varnosti znotraj zveznih agencij. Ti ukrepi neposredno nadgrajujejo pretekle odločitve o deregulaciji umetne inteligence in reorganizaciji nabavnih služb vojske.

Vrednost venezuelske nafte je ponovno v ospredju regionalne politike, kar je sprožilo povečano zanimanje Združenih držav Amerike za sodelovanje s to južnoameriško državo. Kljub političnim napetostim v preteklosti so energetske potrebe in stabilnost svetovnega trga povzročile premik v odnosih, kjer nafta nastopa kot ključni element moči in pogajanj. Medtem ko se geopolitični interes povečuje, je organizacija OPEC napovedala, da bo svojo trenutno ponudbo nafte ohranila nespremenjeno vsaj do aprila, kar dodatno vpliva na stabilnost cen na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ponovno odprtje venezuelskega naftnega sektorja za tuje investicije, predvsem za ameriška podjetja, močno vplivalo na prihodnje cene energentov. Čeprav kartel OPEC ni podal specifičnih komentarjev glede notranjepolitične situacije v Venezueli, je jasno, da država ostaja strateškega pomena za zahodne energetske potrebe. Ta razvoj dogodkov kaže na pragmatičen pristop Washingtona, ki poskuša zmanjšati odvisnost od drugih virov s krepitvijo prisotnosti v latinskoameriški regiji.