Poljska stranka Polska 2050 razveljavila volitve predsednika zaradi tehničnih težav

Poljska politična stranka Polska 2050 je 10. januarja začela proces volitev novega vodstva, potem ko se je s položaja predsednika umaknil ustanovitelj Szymon Hołownia. Za izpraznjeno mesto se poteguje pet vidnih kandidatov, med katerimi so poslanca Ryszard Petru in Rafał Kasprzyk, ministrica za sklade in regionalno politiko Katarzyna Pełczyńska-Nałęcz, ministrica za podnebje in okolje Paulina Hennig-Kloska ter poslanka Joanna Mucha. Glasovanje poteka prek spleta, pri čemer ima pravico glasu več kot 800 delegatov iz celotne države. Hołownia je svoj umik napovedal že septembra prejšnjega leta, ko se je potegoval za položaj visokega komisarja Združenih narodov za begunce, vendar na koncu ni bil izbran. Čeprav se je sprva za predsedniški položaj zanimalo sedem kandidatov, sta se dva iz tekme umaknila, zadnji med njimi tik pred zdajci v decembru. Izid glasovanja bo znan še isti dan, v kolikor pa noben od kandidatov ne bo prejel več kot 50-odstotne podpore, se bosta najuspešnejša pomerila v drugem krogu, ki je predviden za ponedeljek, 12. januarja. Izbira novega voditelja predstavlja pomemben mejnik za stranko, ki je pod vodstvom nekdanjega predsednika poljskega sejma Hołownie postala ključen del vladne koalicije na Poljskem. Novi predsednik bo moral ohraniti stabilnost stranke in njeno vlogo v poljskem političnem prostoru, medtem ko se država spopada z notranjepolitičnimi izzivi in vprašanji evropske integracije. Rezultati bodo pokazali, ali se bo stranka premaknila proti bolj liberalni ali bolj pragmatični usmeritvi.

Predsednik stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jarosław Kaczyński je med srečanjem z volivci v kraju Węgrów pozval k poenotenju poljske desnice pod skupnim »patriotskim taborom«. Kaczyński je poudaril, da je razdrobljenost desnih sil trenutno glavna ovira za zmago na parlamentarnih volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Po njegovem mnenju bi morala stranka PiS sodelovati s tremi frakcijami, ki sestavljajo politično zvezo Konfederacija, vendar je ob tem izrazil precejšnje zadržke glede njihovega programa. Kljub pozivom k enotnosti je vodja opozicije kritiziral gospodarske predloge stranke Nova upada pod vodstvom Sławomira Mentzena. Označil jih je za »socialni darvinizem« in ocenil, da bi njihove reforme, zlasti na področju zdravstva, škodovale večini prebivalstva. Kaczyński je s tem nakazal, da bo pot do dejanskega sodelovanja z drugimi desničarskimi akterji polna ideoloških razhajanj, saj nekaterih političnih smeri Konfederacije ne vidi kot primernih partnerjev. Politični analitiki ocenjujejo, da so te izjave del širše strategije za ponovno prevzemanje pobude na poljskem političnem prostoru po izgubi oblasti lani. Kaczyński želi s povezovanjem preprečiti odliv glasov k radikalnejšim strankam, hkrati pa ohraniti PiS kot osrednjo silo poljskega konservativizma. Končni uspeh te združitve bo odvisen od zmožnosti strank, da presežejo osebne zamere in vsebinske razlike glede vloge države v gospodarstvu.

V Združenih državah Amerike se je politično prizorišče ob koncu leta 2025 že usmerilo proti vmesnim volitvam, ki bodo potekale novembra 2026. Republikanska stranka trenutno zaseda ugoden položaj v zveznem senatu, kjer brani 53 sedežev, medtem ko jih imajo demokrati 47. Napovedi kažejo, da imajo republikanci približno 66-odstotno možnost za ohranitev večine v zgornjem domu kongresa, pri čemer bodo ključne bitke potekale v zveznih državah Teksas, Georgia, Severna Karolina in Maine. Medtem ko v senatu kaže na stabilnost republikancev, pa demokrati veljajo za favorite za ponovni prevzem predstavniškega doma, kjer trenutno zaostajajo le za sedem sedežev. Poleg zvezne ravni se napetosti stopnjujejo tudi znotraj posameznih zveznih držav. V Montani je skupina devetih republikanskih senatorjev, imenovanih »nagnusnih devet« (Nasty Nine), povzročila razkol v stranki, ko so podprli demokratske predloge, kar je vodilo do njihove izključitve iz strankinega kluba. Ti dogodki odražajo globoko politično polarizacijo in strateška prestrukturiranja, ki so se začela po volilnih premikih v letih 2024 in 2025.