Brazilsko združenje pridelovalcev soje odstopilo od moratorija na krčenje amazonskega pragozda

V luči naraščajočih podnebnih tveganj je soustanovitelj Microsofta in filantrop Bill Gates v svojem letnem pismu poudaril, da tržne sile same ne bodo zadostovale za preprečitev podnebne katastrofe. Gates opozarja, da so vladne politike v bogatih državah ključne za spodbujanje inovacij, zlasti v težko razgradljivih sektorjih, kot sta letalstvo in težka industrija. Čeprav ostaja optimist, opozarja na nujnost zmanjšanja stroškov zelenih tehnologij, da bi te postale dostopne na globalni ravni, hkrati pa izpostavlja povezavo med podnebno krizo, revščino in javnim zdravjem. Sočasno se v mednarodni javnosti krepi razprava o geoinženiringu kot orodju za hlajenje planeta. Strokovnjaki, med njimi Craig Segall, opozarjajo, da so ljudje planet že nenadzorovano »geoinženirali« z izpusti toplogrednih plinov, zato bi bilo zavračanje raziskav o namernih tehnoloških posegih, kot je odbijanje sončne svetlobe, lahko usodno. Razprava je dobila nov zagon po poskusih zakonodajnih prepovedi tovrstnih raziskav v Združenih državah Amerike, kar nekateri označujejo za strateško napako, ki bi nam lahko odvzela dragocen čas pri energetskem prehodu. Na svetovni ravni so bili sprejeti tudi kazalniki iz Belema, ki prvič omogočajo enoten nadzor nad uspešnostjo prilagajanja na podnebne vplive. To je posebej pomembno za regije, kot je Afrika, ki so najbolj ranljive. Medtem ko svet išče nove rešitve, se narava odziva z ekstremnimi pojavi, od uničujočih požarov v Avstraliji do tornadov v ZDA in hudih neviht v Združenem kraljestvu, kar potrjuje nujnost takojšnjega in usklajenega ukrepanja.

Vrednost vodilnih kriptovalut je v zadnjem trgovalnem obdobju ponovno upadla, pri čemer je bitcoin zdrsnil pod mejo 90.000 ameriških dolarjev. Največji padec je zabeležil zcash (ZEC), ki je po odstopu celotne razvojne ekipe zaradi spora z upravnim odborom izgubil 19 odstotkov vrednosti. Kljub tržni nestabilnosti tradicionalne finančne institucije nadaljujejo z integracijo tehnologije veriženja blokov; BNY Mellon je zagnal storitev tokeniziranih depozitov za institucionalne stranke, medtem ko je Barclays investiral v podjetje Ubyx za poravnavo v stabilnih kovancih. V ameriškem kongresu se medtem krepijo pritiski pred ključnim glasovanjem o zakonodaji glede strukture kripto trga. Več kot 50 vodilnih predstavnikov industrije je na Capitol Hillu lobiralo pri senatorjih proti omejevanju 'nagrad', ki jih borze ponujajo za držanje stabilnih kovancev. Ameriški bančni sektor namreč zahteva strožjo regulacijo, saj se boji odliva depozitov h kripto ponudnikom, ki ponujajo višje donose, kar bi lahko ogrozilo likvidnost predvsem manjših bank. Vzporedno s politično-finančnimi premiki poročilo podjetja AMLTRIX opozarja na razmah trgovine s ukradenimi identitetami na tleh t. i. temnega spleta (dark web). Kriminalne združbe za manj kot 30 dolarjev prodajajo pakete podatkov, ki vključujejo visokoločljive skene osebnih dokumentov in portretne fotografije, s katerimi uspešno zaobidejo biometrično preverjanje identitete (KYC) na bančnih in kripto platformah. Avtomatizacija teh storitev omogoča množično odpiranje lažnih računov, kar resno spodkopava varnostne standarde digitalnega finančnega ekosistema.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.