Svet vstopil v leto 2026, prvi so praznovali na otoku Kiribati

Svet se pripravlja na vstop v novo leto 2026, pri čemer se praznovanja po celotnem globusu raztezajo čez 26 ur. Prva država je v novo leto vstopila ob 11. uri po srednjeevropskem času, medtem ko bo zadnji del sveta leto 2025 zapustil šele 1. januarja ob 13. uri. Milijarde ljudi se zbirajo na množičnih prireditvah na prostem, zlasti v večjih svetovnih prestolnicah, kjer so varnostne in reševalne službe v polni pripravljenosti. Na Dunaju so oblasti na tradicionalni Silvestrski poti pričakovale približno 800.000 obiskovalcev. Zaradi množičnega obiska so policija, gasilci in nujna medicinska pomoč okrepili svojo prisotnost na mestnih ulicah, da bi zagotovili varnost in nemoten potek praznovanja. Praznovanja po svetu potekajo v znamenju upanja na mirnejše prihajajoče leto, medtem ko se prehod čez časovne pasove nadaljuje skozi ves dan in noč.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v Floridi napovedal, da bo ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 prejel najvišje izraelsko državno priznanje za mir. Odločitev predstavlja pomemben prelom z večdesetletno tradicijo, saj so to nagrado doslej podeljevali izključno izraelskim državljanom. Netanjahu je svojo odločitev utemeljil z izjemno Trumpovo podporo Izraelu v boju proti Hamasu v Gazi, ameriškega predsednika pa je označil za arhitekta mirovnega načrta za to regijo. Trump, ki je bil nad napovedjo vidno presenečen in ganjen, je namignil na možnost obiska Izraela ob podelitvi, ki naj bi se odvila na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti. Poleg dogajanja na Bližnjem vzhodu poročila iz tujine navajajo tudi dejavnosti šamanov v Peruju, ki v svojih novoletnih prerokbah Trumpu napovedujejo bolezen, benezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru pa padec z oblasti. Hkrati beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pod pritiski Trumpove administracije nadaljuje s pomilostitvami političnih zapornikov, s čimer želi doseči omilitev ameriških sankcij.

V starosti 94 let je v španskem mestu Borja umrla Cecilia Jiménez, ki je leta 2012 postala svetovna spletna senzacija zaradi neuspelega poskusa obnove cerkvene freske. Kot župljanka lokalne cerkve se je odločila, da bo s svojo slikarsko potezo rešila propadajočo stensko poslikavo "Ecce Homo" avtorja Elíasa Garcíe Martíneza iz leta 1910. Njen poseg je podobo Jezusa spremenil do neprepoznavnosti, pri čemer so nekateri končni videz zaradi popačenih potez poimenovali "Ecce Mono" oziroma "Glej opico". Kljub začetnemu ogorčenju in posmehu javnosti je dejanje Jiménezove mestu prineslo nepričakovano gospodarsko korist. Njen ponesrečen umetniški podvig je v Borjo privabil tisoče turistov iz vsega sveta, kar je lokalni skupnosti omogočilo razvoj turizma in zbiranje sredstev za dobrodelne namene. Fundacija, ki upravlja s svetiščem, je ob njeni smrti izpostavila njeno globoko navezanost na cerkev in nepozaben pečat, ki ga je pustila v zgodovini kraja. Poleg novic o smrti Jiménezove se poročila spominjajo tudi drugih kulturnih mejnikov, kot je srečanje Brigitte Bardot in Pabla Picassa leta 1956 med filmskim festivalom v Cannesu, kar poudarja prepletanje ljudske kulture in visoke umetnosti skozi zgodovino.