Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje napovedal podražitev dopolnilnega zavarovanja
Objavljeno: 30. 12. 2025 17:56
Upravni svet Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) je na torkovi seji sprejel odločitev o povišanju cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Nova cena bo od 1. februarja 2026 znašala 180 evrov na leto oziroma 15 evrov mesečno. Odločitev je bila sprejeta po izvedenem javnem posvetovanju in bo veljala tako za obstoječe kot za na novo sklenjene police zavarovanja.
Sprememba cenovne politike HZZO neposredno vpliva na širši krog zavarovancev v sosednji državi, saj zavod prilagaja svoje finančne načrte dolgoročni vzdržnosti zdravstvenega sistema. Po navedbah institucije gre za uskladitev, ki bo omogočila nadaljnje nemoteno izvajanje storitev iz naslova dopolnilnega kritja. To povišanje predstavlja pomemben premik v stroških za gospodinjstva na Hrvaškem, saj so se cene do sedaj ohranjale na nižji ravni.
Izjave
"Nova cena bo znašala 180 evrov letno oziroma 15 evrov mesečno, uporabljati pa se bo začela 1. februarja 2026 za vse veljavne in na novo sklenjene police."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje na Hrvaškem je za Slovenijo ključnega pomena zaradi neposredne bližine, tesnih gospodarskih vezi in velikega števila slovenskih državljanov, ki imajo v sosednji državi nepremičnine ali tam preživljajo prosti čas. Kakršne koli spremembe v hrvaškem zdravstvenem sistemu in stroških zavarovanj lahko vplivajo na slovenske rezidente, ki so vključeni v tamkajšnji sistem ali uporabljajo čezmejne zdravstvene storitve.
Slovenija se prav tako redno srečuje z izzivi financiranja zdravstvenega sistema in preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja, zato hrvaški ukrepi služijo kot pomemben primerjalni kazalnik za slovenske snovalce politik in javnost pri spremljanju regionalnih trendov rasti stroškov v zdravstvu.
Hrvaški zavarovanci HZZO bodo od 1. januarja 2026 lahko uveljavljali pravico do plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz državnega proračuna, če njihov skupni mesečni prihodek na družinskega člana ne presega 458,08 evra, za samske pa 573,5 evra. HZZO je spremenil pravila za oprostitev plačila dopolnilnega zavarovanja, povečal pa je tudi cenzus za upravičenost.
Hrvaška ministrica za zdravje, Irena Hrstić, in predstavniki Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje (HZZO) so sporočili, da je zaradi naraščajočih stroškov neizogibno povečanje cene police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 62 odstotkov. Ministrica Hrstić je napovedala višji cenzus, medtem ko opozicija meni, da je dvig cene neprimeren.
Opozicijski poslanski skupini Mosta in SDP sta kritizirali morebitno 62-odstotno podražitev police dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja HZZO, kar pomeni dvig mesečne premije z 9,29 na 15 evrov. SDP-ovac je opozoril na 1,7 milijona ljudi, ki nimajo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Petrov iz Mosta pa je poudaril, da vlada nima pravice podražiti zavarovanja, če državljani ne vedo, kaj s tem pridobijo.
V štirih hrvaških bolnišnicah v Zagrebu, Osijeku, Splitu in Zadru je potekala primopredaja nove onkološke opreme, vredne približno pol milijona evrov. Sredstva za opremo so bila zagotovljena iz Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NPOO). To je del velikega vlaganja v onkologijo v višini 85 milijonov evrov, ki sta ga zagotovila Vlada in Ministrstvo za zdravje preko NPOO.
Na Hrvaškem se je po zadnjem usklajevanju pokojnin za 6,48 % povprečna pokojnina zvišala na 633,75 evrov. Kljub temu približno 60 % upokojencev prejema manj od tega povprečja. Najvišje pokojnine prejemajo branitelji, katerih povprečna pokojnina je po uskladitvi dosegla 1.320,28 evrov. V Črni gori, natančneje v občini Danilovgrad, so v prvi polovici leta zabeležili 4.132.839 evrov prihodkov in 3.913.361 evrov odhodkov.
Na Hrvaškem so s 1. januarjem stopile v veljavo številne zakonske spremembe, ki pomembno vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in delovanje javnega sektorja. Med ključnimi novostmi so t. i. Bačićevi zakoni s področja prostorskega urejanja, gradnje in energetske učinkovitosti, ki so v javnosti in opoziciji sprožili precej polemik. Spremembe prinašajo strožja pravila pri upravljanju večstanovanjskih stavb in energetski prenovi, s čimer želi vlada urediti stanovanjski trg.
Na področju pokojninskega sistema je začela veljati novela zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ukinja penalizacijo za določene kategorije upokojencev, kar bo neposredno vplivalo na višino njihovih prejemkov. Hkrati so se spremenili kriteriji za dopolnilno delo zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, kar je del širše reforme sektorja. Novost je tudi uvedba kulturne izkaznice, nekateri državljani pa so z novim letom pridobili pravico do vavčerjev v vrednosti 100 evrov za specifične storitve. Zakonski paket je sabor sprejel ob koncu preteklega leta kljub nasprotovanju opozicijskih strank.
Dogajanje na Hrvaškem je za Slovenijo ključnega pomena zaradi neposredne bližine, tesnih gospodarskih vezi in velikega števila slovenskih državljanov, ki imajo v sosednji državi nepremičnine ali tam preživljajo prosti čas. Kakršne koli spremembe v hrvaškem zdravstvenem sistemu in stroških zavarovanj lahko vplivajo na slovenske rezidente, ki so vključeni v tamkajšnji sistem ali uporabljajo čezmejne zdravstvene storitve.
Slovenija se prav tako redno srečuje z izzivi financiranja zdravstvenega sistema in preoblikovanjem dopolnilnega zavarovanja, zato hrvaški ukrepi služijo kot pomemben primerjalni kazalnik za slovenske snovalce politik in javnost pri spremljanju regionalnih trendov rasti stroškov v zdravstvu.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.