Trumpova uporaba vojske sproža polemike in nasprotovanja
Objavljeno: 9. 9. 2025 20:10
Donald Trump naj bi med svojim mandatom predsednika ZDA izvajal politiko, ki je vključevala uporabo vojske za domače zadeve, kot so nadzor nad protesti, boj proti mamilarski mafiji in izvajanje imigracijske politike. To je sprožilo kritike in opozicijo, vključno s strani glasbenika Toma Morella, ki je izzval podpornike orožja. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je pozval demokrate, naj popustijo Trumpovemu načrtu o napotitvi zveznih vojakov v večja mesta, kar je sprožilo polemike in obtožbe o okupaciji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Članki poročajo o protestih in odzivu vlade Donalda Trumpa v različnih mestih Združenih držav Amerike. V Chicagu je bila uvedena 'Operacija Midway Blitz', pojavljajo pa se tudi grožnje z napotitvijo Nacionalne garde. V Portlandu, Oregon, je Trump usmeril vojsko proti 'domačim teroristom'. Pete Hegseth pa poziva k obnovitvi 'moškega bojevniskega duha' v vojski, kar izziva kritike glede spolne enakosti.
Številni protesti so potekali v Združenih državah Amerike proti takratnemu predsedniku Donaldu Trumpu. V Chicagu so demonstranti protestirali proti grožnjam s pošiljanjem zveznih enot v mesto, guverner Illinoisa pa je Trumpa označil za 'wannabe' diktatorja. V Washingtonu so protestirali proti nameščanju vojakov v mestu, med drugim so sodelovali tudi podporniki palestinske državnosti. V Baltimoru so lokalni voditelji nasprotovali Trumpovi ponudbi za pomoč pri zmanjševanju nasilja z orožjem z Nacionalno gardo. Poročali so tudi, da naj bi Trump newyorškemu županu ponudil položaj savdskega ambasadorja, da bi ga odvrnil od ponovne kandidature, vendar je bila to le govorica.
Po poročilih različnih medijev so protesti izbruhnili v Washingtonu in Chicagu zaradi odločitev predsednika Donalda Trumpa. V Washingtonu so prebivalci protestirali proti napotitvi Nacionalne garde, medtem ko so v Chicagu protestirali proti načrtom o pošiljanju vojakov in agentov za priseljevanje. Hkrati so se pojavile kritike glede Trumpovega izbora za vodjo Urada za statistiko dela in njegovega odziva na afero Jeffreyja Epsteina. Medtem je Maryland zavrnil potrebo po Nacionalni gardi za zajezitev nasilja z orožjem, zaradi česar stroški pošiljanja Nacionalne garde v Chicago davkoplačevalce znesejo skoraj 1,6 milijona dolarjev na dan.
Beli hišni uradnik Tom Homan je napovedal, da bodo zvezni uradniki poostrili nadzor nad priseljevanjem v t.i. mestih zatočiščih po Združenih državah Amerike, vključno z Los Angelesom, New Yorkom, Portlandom in Seattlom. Ta ukrep je bil sprejet, ker ta mesta ne želijo sodelovati s službo za priseljevanje (ICE).
Na Praznik dela so v Združenih državah Amerike potekali množični protesti proti politiki nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. V več kot 800 mestih po vsej državi se je zbralo na stotisoče protestnikov, ki so izražali nezadovoljstvo z njegovimi politikami. Protesti so potekali tudi v Aurori in Denverju, kjer so udeleženci poudarjali, da so ogrožene temeljne vrednote in demokracija. Nekateri analitiki so proteste primerjali z gibanjem za ukinitev financiranja policije iz leta 2020, saj nasprotniki Trumpovega pristopa zavračajo strožje kazenske ukrepe.
Predsednik Trump je pozval k zaprtju voditeljev Illinoisa zaradi nezaščite uslužbencev imigracijske službe ICE. Guverner Illinoisa, JB Pritzker, je Trumpa obtožil, da ima demenco zaradi napotitve vojakov v Chicago. Nekdanji direktor FBI James Comey se je pojavil na sodišču zaradi obtožb, da je pred petimi leti lagal kongresu.
Dogajanje v ZDA ima lahko posreden vpliv na politiko in varnost v Sloveniji, zlasti glede mednarodnih odnosov in političnih ideologij.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.