Češko sodišče obsodilo moškega, ki je z bergljo napadel Andreja Babiša

Češki predsednik Petr Pavel je v uradnem dopisu premierju Andreju Babišu obrazložil svojo odločitev, da Filipa Turka ne imenuje na položaj ministra za okolje. Pavel je v utemeljitvi izpostavil Turkovo pomanjkanje spoštovanja do češkega pravnega reda in ustavnih vrednot. Po predsednikovih besedah so Turkova pretekla dejanja, vključno z uporabo nacističnih simbolov in gest, nesprejemljiva za opravljanje javne funkcije na takšni ravni. Predsednik je v pismu poudaril, da pri Turku ne gre za osamljene primere mladostniške nepremišljenosti, temveč za dolgotrajno in intenzivno delovanje. Pavel mu očita poveličevanje nacistične Nemčije, zmanjševanje pomena nasilnih dejanj iz sovraštva ter spodbujanje nestrpnosti do žensk in etničnih manjšin. Objava celotnega besedila pisma na spletni strani urada predsednika je v češki politiki povzročila buren odziv, saj gre za neobičajno neposredno javno kritiko kandidata. Premier Andrej Babiš je dopis že prejel in napovedal, da se bo o nastali situaciji s koalicijskimi partnerji posvetoval v ponedeljek. Odločitev predsednika Pavla predstavlja pomembno politično oviro za gibanje ANO pri sestavi ministrske ekipe, saj Pavel vztraja, da kandidat s takšnim ozadjem ne more biti varuh ustavnih vrednot v vladi.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Češki premier Andrej Babiš in podpredsednik vlade Karel Havlíček sta javno razkrila, da so češka podjetja v okviru pobude za dobavo streliva Ukrajini zagotovila vojaški material v vrednosti 274 milijard čeških kron (približno 11 milijard evrov). Babiš je ob tem ostro kritiziral predhodno vlado pod vodstvom Petra Fiale, češ da je projekt namerno prikrivala znotraj proračuna vojaške obveščevalne službe in o njem podajala nejasne informacije. Po Babiševih besedah je bila takšna netransparentnost nepotrebna, zato se je odločil podatke javno objaviti. Nekdanji premier Petr Fiala se je na te navedbe odzval z ogorčenjem in Babiša obtožil neodgovornega ravnanja. Po Fialovem mnenju razkritje specifičnih finančnih podrobnosti in vpletenosti podjetij neposredno ogroža varnost zaposlenih in operativno stabilnost vključenih gospodarskih subjektov. Fiala poudarja, da so bili podatki varovani z razlogom, saj gre za strateško občutljive operacije v času trajajočega konflikta v Ukrajini. Spor med vodilnima češkima politikoma dodatno zaostruje notranjepolitične napetosti glede vojaške pomoči Ukrajini. Medtem ko Babiševa vlada zagovarja večjo preglednost porabe javnih sredstev, opozicija s Fialo na čelu trdi, da takšna razkritja služijo le političnemu populizmu in škodijo mednarodnemu ugledu Češke republike kot zanesljive partnerice v obrambnih projektih.