Sveti Nikolaj: Med zgodovino in verovanjem o zaščitniku trgovcev, otrok in siromakov

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki so 2. januarja praznovali spomin na svetega Ignjatija Bogonosca, ki predstavlja prvo krsno slavo v novem koledarskem letu. Sveti Ignjatije, ki je bil učenec Janeza Evangelista in tretji patriarh antiohijske cerkve, je v krščanskem izročilu znan po uvedbi antifonskega načina petja v cerkveno bogoslužje. Ime Bogonosec izhaja iz izročila, da ga je Jezus Kristus kot otroka držal v svojih rokah. Praznovanje spremljajo številni ljudski običaji, med katerimi je najbolj prepoznaven tisti, povezan z otroki. Po tradiciji starši na ta dan otroke simbolično potegnejo za ušesa, da bi v prihajajočem letu čim bolj zrasli. Praznik je v srbski ljudski tradiciji znan tudi kot »kokošji božič«, saj se na ta dan izvajajo obredi za zaščito perutnine in blagoslov domačije. Svetnik je svojo pot končal kot mučenec v Rimu leta 106, kjer so ga vrgli levom, krščanska legenda pa pravi, da je njegovo srce kljub zverem ostalo nedotaknjeno.

Srbska pravoslavna cerkev in njeni verniki danes praznujejo svetega Ilariona Velikega, svetnika, ki je del življenja preživel na območju današnje Dalmacije in je znan po svojem boju z demoni. Verniki se mu lahko obrnejo v težkih situacijah.

Srbska pravoslavna cerkev in verniki so praznovali dan rojstva svetega Janeza Zlatoustega, nekdanjega carigrajskega patriarha, ki je bil rojen v Antiohiji leta 347. Po smrti staršev se je z blagoslovom apostolov posvetil meništvu. Kot diakon je napisal znano delo 'O sveštenstvu', kot duhovnik pa se je posvetil pridiganju.