Željka Cvijanović zanikala, da bi oblast Republike Srbske gradila tesnejše odnose s Hrvaško kot s Srbijo
Objavljeno: 16. 12. 2025 17:57
Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je zavrnila trditve nekaterih medijev, da oblast v Republiki Srbski gradi tesnejše odnose s Hrvaško kot s Srbijo, in dodala, da je Srbija najpomembnejši in najbolj naraven opora za Republiko Srbsko. Izpostavila je, da so tovrstne trditve neresnične in predstavljajo podtikanja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Predsednica Hrvaškega nacionalnega sveta v Srbiji (HNV), Jasna Vojnić, je izjavila, da so Hrvati v Srbiji in Srbi na Hrvaškem most med državama. Poudarila je, da Hrvati v Srbiji niso problem, temveč vir, in pozvala Srbijo k partnerstvu s Hrvaško in spoštovanju hrvaške manjšine. Vojnić je dejala, da Hrvaška ni sovražnik Srbije, ampak partner, s katerim deli zgodovino in prihodnost.
Nebojša Vukanović, poslanec v Narodni skupščini Republike Srbske in vodja Liste za pravno in red, je bil na mejnem prehodu Rača med Bosno in Hercegovino ter Srbijo zadržan več kot štiri ure. Po navedbah Vukanovića srbska mejna policija za ta postopek ni podala nobene pravne podlage ali pojasnila. Incident je ostro obsodil na svojem blogu, kjer je zapisal, da v Srbijo očitno niso dobrodošli Srbi, ki niso zvesti režimu predsednika Aleksandra Vučića.
Vukanović je zaradi dogodka napovedal kazenske ovadbe proti srbskemu notranjemu ministru Ivici Dačiću in drugim odgovornim osebam. Politični analitiki dogodek povezujejo z Vukanovićevimi preteklimi kritikami srbskega političnega vrha, kar bi lahko kazalo na sistemsko omejevanje gibanja opozicijskih politikov iz regije, ki se ne strinjajo z uradno politiko Beograda. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih napetosti in obtožb o zlorabi državnih organov za politične namene.
Milorad Dodik, predsednik SNSD, je izjavil, da je bila ustanovitev Skupščine srbskega naroda v BiH pred 34 leti veličasten dogodek v politični in nacionalni zgodovini srbskega naroda ter znak, da Srbi želijo odločati o svoji usodi. Vladimir Kokanović pa je na otvoritvi "Dnevov Srbije" v Kozarski Dubici poudaril pomen negovanja enotnosti srbskega naroda.
Srbska premierka Ana Brnabić je pohvalila delo predsednika Aleksandra Vučića v zadnjem mesecu, pri čemer je izpostavila njegovo prizadevanje za krepitev Srbije in zaščito nacionalnih interesov. Poudarila je nasprotje med Vučićevo politiko in politiko Nenada Čanka. Predsednik srbske vlade Đuro Macut je čestital judovski skupnosti za Roš hašano in poudaril nerazdružljive vezi med srbskim in judovskim narodom.
V Banjaluki je potekal poslovni forum "Srbija-Srpska", na katerem je sodelovalo več kot 100 gospodarstvenikov iz Srbije in Republike Srbske. Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je poudarila, da je cilj foruma povezovanje podjetnikov in odprava administrativnih ovir. Mesarovićeva je obiskala tudi livarno v Laktašima in izpostavila, da jo gospodarski rezultati Republike Srbske veselijo enako kot rezultati Srbije, kar kaže na zaupanje investitorjev v poslovno okolje Srpske. Med forumom sta bila podpisana tudi dva sporazuma z Republiko Srbsko za okrepitev sodelovanja.
Srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović je v zadnjih izjavah poudarila, da se svetovna zavest glede razmer v Bosni in Hercegovini spreminja. Po njenih besedah v mednarodni skupnosti narašča razumevanje za težave, s katerimi se sooča država, ter za stališča Republike Srbske, ki po njenem mnenju zgolj brani svoje ustavne pristojnosti. Cvijanovićeva je ob tem kritizirala politične akterje v Federaciji BiH, češ da ne prepoznajo teh globalnih premikov in vztrajajo pri starih političnih vzorcih.
Političarka je izpostavila, da mora Sarajevo priznati obstoj in avtonomijo Republike Srbske kot ključni pogoj za stabilnost države. Opozorila je, da ignoriranje realnosti v Sarajevu vodi v politično stagnacijo, medtem ko se po njenih trditvah tuji diplomati vse bolj zavedajo, da Republika Srbska ni vir težav, temveč subjekt, ki ščiti svoje pravice znotraj dejtonskega okvira. Izjave odražajo nadaljevanje napetosti med entitetama v BiH glede prihodnosti državne ureditve.
Čeprav zgodba neposredno ne vpliva na Slovenijo, odnosi v regiji lahko posredno vplivajo na stabilnost in varnost v Evropi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.