Romunsko ministrstvo za notranje zadeve objavilo napačne verze pesnika Mihaia Eminescuja

V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije. Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.

Predsednik stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jarosław Kaczyński je med srečanjem z volivci v kraju Węgrów pozval k poenotenju poljske desnice pod skupnim »patriotskim taborom«. Kaczyński je poudaril, da je razdrobljenost desnih sil trenutno glavna ovira za zmago na parlamentarnih volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Po njegovem mnenju bi morala stranka PiS sodelovati s tremi frakcijami, ki sestavljajo politično zvezo Konfederacija, vendar je ob tem izrazil precejšnje zadržke glede njihovega programa. Kljub pozivom k enotnosti je vodja opozicije kritiziral gospodarske predloge stranke Nova upada pod vodstvom Sławomira Mentzena. Označil jih je za »socialni darvinizem« in ocenil, da bi njihove reforme, zlasti na področju zdravstva, škodovale večini prebivalstva. Kaczyński je s tem nakazal, da bo pot do dejanskega sodelovanja z drugimi desničarskimi akterji polna ideoloških razhajanj, saj nekaterih političnih smeri Konfederacije ne vidi kot primernih partnerjev. Politični analitiki ocenjujejo, da so te izjave del širše strategije za ponovno prevzemanje pobude na poljskem političnem prostoru po izgubi oblasti lani. Kaczyński želi s povezovanjem preprečiti odliv glasov k radikalnejšim strankam, hkrati pa ohraniti PiS kot osrednjo silo poljskega konservativizma. Končni uspeh te združitve bo odvisen od zmožnosti strank, da presežejo osebne zamere in vsebinske razlike glede vloge države v gospodarstvu.

Maria Karistianu, predsednica združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih, je napovedala ustanovitev lastne politične stranke, s katero namerava sodelovati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. V nastopu na televiziji ANT1 je poudarila, da z objavo uradnega programa in imen članov ne hiti, saj želi javnosti predstaviti celovit in dodelan politični načrt. Karistianujeva je postala vidna javna osebnost po tragediji, v kateri je izgubila hčerko, in se od takrat bori za pravno odgovornost vpletenih. Na njene napovedi se je kritično odzval tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Poudaril je, da se vlada ne more vsebinsko opredeljevati do stranke, ki še nima konkretnih stališč in osebja, hkrati pa je opozoril na pretekle izkušnje z novimi političnimi gibanji. Marinakis je ob tem izpostavil primer iz leta 2015, ko je po njegovih besedah eksperimentiranje z neizkušenimi političnimi silami državo stalo približno 120 milijard evrov. Napoved ustanovitve stranke je sprožila mešane odzive tudi znotraj skupnosti svojcev žrtev. Medtem ko Karistianujeva trdi, da je politična aktivacija nujna za dosego pravice in sistemskih sprememb, so nekateri starši žrtev izrazili nestrinjanje s politizacijo tragedije. Vladna stran po drugi strani vztraja pri ločevanju pietete do žrtev od dnevne politike, kar nakazuje na zaostritev retorike pred prihajajočim volilnim obdobjem.