Objavljeno: pred dvema urama
Iraške oborožene sile so v soboto, 17. januarja, prevzele popoln nadzor nad strateško pomembno letalsko bazo Al Asad v zahodnem delu države. Umik ameriških enot iz omenjenega oporišča predstavlja ključno fazo v izvajanju sporazuma med Washingtonom in Bagdadom o postopnem končanju misije mednarodne koalicije pod vodstvom Združenih držav Amerike, ki se je borila proti teroristični skupini Islamska država (Daeš).
Po navedbah iraških uradnikov je bila primopredaja opravljena v skladu z načrtom, ki sta ga državi sprejeli leta 2024. Ta predvideva, da se bo vojaška prisotnost koalicije v Iraku uradno zaključila do septembra 2025. Ameriške sile postopoma zapuščajo vojaška oporišča po vsej državi in opremo ter infrastrukturo predajajo v upravljanje lokalnim oblastem.
Letalska baza Al Asad je bila dolga leta osrednje vozlišče za operacije proti skrajnežem v provinci Anbar. Čeprav se ameriške bojne enote umikajo, sporazum še vedno predvideva določeno raven sodelovanja na področju svetovanja in logistične podpore, vendar pod polno suverenostjo iraške vlade, ki si prizadeva za stabilizacijo varnostnih razmer z lastnimi silami.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Iraška vojska | Pozitivno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
| Islamska država | zelo negativno |
| Al Asad | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogodek ima splošen pomen za mednarodno varnost in stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar posredno vpliva na cene energentov in migracijske pritiske v Evropi. Slovenija kot članica EU in Nata spremlja premike zavezniških sil, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali notranjo politiko.
1. okt 6:14
Pentagon je potrdil, da bo zmanjšal svojo vojaško prisotnost v Iraku. Po novem bo nadzor nad bojem proti ostankom Islamske države prevzel Bagdad. Združene države so imele v Iraku približno 2.500 vojakov na začetku leta 2025.
20. okt 15:05
Iraški premier je izjavil, da bo majhen kontingent ameriških vojaških svetovalcev ostal v državi, da bi se usklajeval z ameriškimi silami v Siriji v boju proti skupini Islamska država. Washington in Bagdad sta se lani dogovorila, da bosta zmanjšala obseg ameriške koalicije, ki se bori proti IS.
23. dec 18:56
Iraško ministrstvo za elektriko je sporočilo, da je Iran popolnoma ustavil dobavo zemeljskega plina Iraku. Zaradi tega je Irak izgubil med 4000 in 4500 megavatov električne energije, kar povzroča motnje v oskrbi z elektriko po vsej državi.
6. dec 20:56
Iranski zunanji minister je izjavil, da je Teheran pripravljen nadaljevati pogovore z ZDA o jedrskih vprašanjih, odločitev pa je odvisna od pristopa in stališča Združenih držav. Opozoril je tudi, da so lahko tarče napadov kontaminirane z radioaktivnim materialom, kar ovira nadaljevanje inšpekcij Mednarodne agencije za atomsko energijo.
16. nov 14:05
Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.
27. dec 22:56
Iranski veleposlanik v Iraku je izjavil, da so iraške skupine sposobne samostojno odločati o orožju, s čimer se je odzval na pobudo za omejitev posedovanja orožja. Hkrati je zatrdil, da Združene države Amerike uporabljajo iraški zračni prostor za vohunjenje proti Iranu.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Iraška vojska | Pozitivno |
| Združene države Amerike | nevtralno |
| Islamska država | zelo negativno |
| Al Asad | nevtralno |
Dogodek ima splošen pomen za mednarodno varnost in stabilnost na Bližnjem vzhodu, kar posredno vpliva na cene energentov in migracijske pritiske v Evropi. Slovenija kot članica EU in Nata spremlja premike zavezniških sil, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali notranjo politiko.