Indijski kongres označil kakovost zraka za vsesplošno nacionalno krizo

Indija in Kitajska sta v prizadevanju za večjo digitalno varnost in zasebnost uporabnikov predlagali strožje zakonske okvire, ki neposredno vplivajo na svetovne tehnološke velikane. Kitajska uprava za kibernetski prostor je objavila osnutek uredbe o upravljanju varnosti podatkov, ki od razvijalcev mobilnih aplikacij zahteva izrecno privolitev uporabnikov pred zbiranjem osebnih podatkov. Pravila uvajajo načelo minimalnega zbiranja podatkov in podjetja zavezujejo k strogemu nadzoru nad orodji tretjih oseb, ki so vgrajena v njihove aplikacije, da bi preprečili prikrito sledenje. Sočasno se indijska vlada sooča z močnim odporom tehnoloških podjetij, kot sta Apple in Samsung, zaradi predloga novega varnostnega paketa s 83 standardi. Najbolj sporna točka predloga je zahteva, da proizvajalci pametnih telefonov delijo izvorno kodo operacijskih sistemov z državno imenovanimi laboratoriji za preverjanje ranljivosti. Indijski minister za informacijsko tehnologijo S. Krishnan je ob tem pojasnil, da so ukrepi del širše strategije premierja Modija za boj proti spletnim prevaram in vdorom v podatke na drugem največjem trgu pametnih telefonov na svetu. Tehnološka industrija opozarja, da takšne zahteve nimajo globalnega precedensa in predstavljajo tveganje za razkritje lastniških poslovnih skrivnosti. Medtem ko Kitajska s svojo zakonodajo cilja predvsem na transparentnost pri ravnanju z osebnimi podatki, indijski predlogi posegajo globlje v samo arhitekturo programske opreme, kar po mnenju panožnih združenj ogroža varnostno integriteto naprav in intelektualno lastnino podjetij. Pogajanja med vladama in tehnološkim sektorjem se nadaljujejo.

V Vientianu se je uspešno zaključil 12. nacionalni kongres Laoške ljudske revolucionarne stranke (LPRP), ki predstavlja ključen mejnik v političnem razvoju države. Na zasedanju so delegati sprejeli tretjo politično platformo stranke, ki določa strateške usmeritve in vizijo razvoja države vse do leta 2055. Poleg dolgoročnih ciljev je Laos v petletnem razvojnem načrtu za obdobje 2026–2030 zastavil cilj šestodstotne letne gospodarske rasti, s čimer se država namerava dokončno uvrstiti med razvijajoče se države. Ob zaključku kongresa je vietnamski namestnik ministra za javno varnost, generalpodpolkovnik Le Quoc Hung, obiskal generala Vilaya Lakhamfonga in mu čestital za ponovno izvolitev na ključne vodstvene položaje. Vietnamska stran je poudarila, da uspeh kongresa pomeni zmago v odnosih med Vietnamom in Laosom ter utrjuje sodelovanje med varnostnimi silami obeh držav. Dogodek je spremljala potrditev novih vodstvenih struktur, ki bodo vodile stranko v naslednjem mandatu. Strateški dokumenti, sprejeti na kongresu, so usmerjeni predvsem v modernizacijo države in zmanjšanje odvisnosti od tuje pomoči. Vodstvo stranke je poudarilo pomen enotnosti in izvajanje reform, ki bodo omogočile uresničitev zastavljenih šestih glavnih ciljev petletnega načrta. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da bo ključni izziv novega mandata predvsem implementacija ambicioznih gospodarskih reform v luči regionalnih varnostnih izzivov.

Vrhovni poveljnik sil zveze Nato je poudaril, da je zavezništvo še vedno daleč od kakršne koli krize, kljub napetostim, ki so se pojavile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega odkupa Grenlandije. Trump je v preteklem tednu večkrat izrazil namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim otokom, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o diplomatskem sporu znotraj zavezništva. Danska vlada je predloge o prodaji Grenlandije odločno zavrnila in poudarila, da območje ni naprodaj, saj gre za avtonomno ozemlje pod dansko krono. Ker sta tako Danska kot Združene države Amerike ključni članice zveze Nato, so se pojavili pomisleki o vplivu tega dvostranskega nesoglasja na stabilnost in enotnost celotnega obrambnega bloka. Poveljnik sil je v odzivu na dogajanje skušal pomiriti zaveznice in javnost. Kljub nenavadnim diplomatskim okoliščinam vojaški vrh zveze Nato ocenjuje, da odnosi med članicami ostajajo trdni na operativni ravni. Incident sicer odraža nepredvidljivost trenutne ameriške zunanje politike, vendar po mnenju poveljnika ne ogroža temeljnega delovanja zavezništva ali varnosti v arktični regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi geopolitičnih interesov.