Evropska komisija Romuniji nakazala več kot 586 milijonov evrov sredstev iz kohezijskega sklada
Objavljeno: 30. 12. 2025 18:57
Evropska komisija je na račune romunske centralne banke (BNR) nakazala 586,17 milijona evrov. Gre za sredstva, ki jih je Romunija zahtevala v okviru programa za promet za obdobje 2021–2027, financiranje pa črpa iz kohezijskega sklada ter Evropskega sklada za regionalni razvoj. Romunski finančni minister Alexandru Nazare je novico označil za izjemno pomembno za stabilnost javnih financ in nacionalno gospodarstvo, saj so bila sredstva nakazana tik pred koncem koledarskega leta.
Sredstva bodo namenjena predvsem infrastrukturnim projektom, ki so del širše evropske strategije za izboljšanje prometne povezljivosti v regiji. To nakazilo predstavlja potrditev uspešnega črpanja evropskih sredstev s strani romunskih oblasti v trenutnem finančnem ciklu. Minister je poudaril, da bodo ta sredstva neposredno podprla gospodarsko rast in zagotovila likvidnost za izvedbo načrtovanih strateških investicij. Proces črpanja se bo nadaljeval v skladu z zastavljenimi cilji za razvoj prometne infrastrukture do leta 2027.
Izjave
"Evropska komisija je na račune, odprte pri BNR, nakazala več kot 586 milijonov evrov. To je zelo dobra novica za javne finance in romunsko gospodarstvo."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je za Slovenijo splošnega interesa, saj prikazuje dinamiko črpanja kohezijskih sredstev znotraj Evropske unije. Romunija je, podobno kot Slovenija, neto prejemnica evropskih sredstev, zato uspešno črpanje v drugih državah članicah kaže na učinkovitost regionalne politike EU. Neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo dogodek nima, je pa pomemben indikator stabilnosti finančnih tokov znotraj povezave.
V Luxembourgu so se sestali finančni ministri držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini in možnih načinih uporabe zamrznjenega ruskega premoženja. Nemški finančni minister Lars Klingbeil je izrazil optimizem glede kmalušnje učinkovitejše izrabe teh sredstev. Na dnevnem redu so bili tudi nemški proračunski načrt, denarna unija in davek na tobak.
Romunski minister za finance, Alexandru Nazare, je poudaril, da je odločitev Evropske komisije o zamrznitvi postopka za začasno ustavitev evropskih sredstev za Romunijo izjemno pomembna. Po ministrovih besedah je Romunija prejela pozitivno oceno glede upravljanja evropskih sredstev, kar zagotavlja njihovo razpoložljivost do leta 2026. Nazare je opozoril, da bi bila morebitna zamrznitev sredstev negativen precedens za državo na ravni Evropske unije.
Romunski minister za investicije in evropske projekte, Dragoş Pîslaru, je opozoril, da ima Romunija manj kot eno leto časa, da porabi 13 milijard evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost (PNRR). Pîslaru je izjavil, da bi morala Romunija ta sredstva dejansko porabiti do 31. avgusta 2026. Minister je dodal, da je PNRR močno razdelil družbo, vendar je poudaril, da je zdaj čas, da se združijo okoli tega projekta.
Romunski minister za finance, Alexandru Nazare, je podpisal sporazum z Evropsko investicijsko banko (BEI) za financiranje avtoceste A1 Sibiu–Pitești. Posojilo v višini 500 milijonov evrov predstavlja prvi obrok celotnega paketa v vrednosti ene milijarde evrov, namenjene izgradnji omenjene avtoceste, ki prečka Karpate in velja za najpomembnejši infrastrukturni projekt v državi.
Avstrijsko finančno ministrstvo je v skladu z novim zakonom o svobodi dostopa do informacij znižalo prag za objavo podatkov o prejetih sredstvih iz državnega proračuna na 1500 evrov. Finančni minister Markus Marterbauer je dejal, da bo ta povečana transparentnost prispevala k večji učinkovitosti in trajnosti pri dodeljevanju sredstev.
Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.
Dogodek je za Slovenijo splošnega interesa, saj prikazuje dinamiko črpanja kohezijskih sredstev znotraj Evropske unije. Romunija je, podobno kot Slovenija, neto prejemnica evropskih sredstev, zato uspešno črpanje v drugih državah članicah kaže na učinkovitost regionalne politike EU. Neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo dogodek nima, je pa pomemben indikator stabilnosti finančnih tokov znotraj povezave.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.