Raziskovalci razvili učinkovit krvni test za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni na domu

Raziskovalci z univerzitetnih bolnišnic v Clevelandu in univerze Johns Hopkins so v novih študijah na živalskih modelih dokazali, da bi bilo mogoče Alzheimerjevo bolezen ne le upočasniti, temveč celo ozdraviti. Znanstveniki so se osredotočili na obnovitev ravnovesja v možganih z zvišanjem ravni energetske molekule NAD+ in ciljanjem na specifičen protein, ki proizvaja vodikov sulfid. Ti pristopi so pokazali velik potencial za izboljšanje kognitivnih funkcij in obnovo nevrološkega zdravja. Izsledki prinašajo novo upanje za bolnike, saj raziskave presegajo dosedanje metode, ki so se osredotočale predvsem na obvladovanje simptomov. Študija univerze Johns Hopkins izpostavlja protein, ki v možganih proizvaja plin vodikov sulfid, kot ključno terapevtsko tarčo. Z manipulacijo tega procesa bi lahko neposredno vplivali na razvoj bolezni. Čeprav so bili poskusi izvedeni na živalih, rezultati utirajo pot novim kliničnim raziskavam na ljudeh, kar bi lahko korenito spremenilo zdravljenje demence v prihodnosti.

Nova raziskava, objavljena v reviji Neurology, je razkrila pomembno povezavo med motnjami biološke ure in tveganjem za razvoj demence pri starejših odraslih. Znanstveniki so ugotovili, da so šibkejši in bolj razdrobljeni cirkadiani ritmi povezani z večjo verjetnostjo za kognitivni upad. Študija izpostavlja, da imajo posamezniki s tovrstnimi motnjami spanja in dnevne aktivnosti do 2,5-krat večje tveganje za razvoj bolezni. Poleg moči ritma se je kot kritičen faktor izkazal tudi čas vrhunca dnevne aktivnosti. Pri tistih, ki so najvišjo raven aktivnosti dosegli pozneje v dnevu namesto zjutraj ali dopoldne, so raziskovalci zabeležili dodatno povišano tveganje. Čeprav študija ne dokazuje neposredne vzročne zveze, rezultati močno nakazujejo, da lahko vzorci spanja in aktivnosti služijo kot zgodnji kazalniki skritih tveganj za zdravje možganov. Ugotovitve se dopolnjujejo s preteklimi dognanji o vplivu življenjskega sloga na kognitivno zdravje. Medtem ko so prejšnje študije poudarjale pomen telesne aktivnosti, kot je redna hoja, ta raziskava v ospredje postavlja kakovost in časovno usklajenost počitka ter budnosti. Razumevanje teh povezav bi lahko v prihodnje omogočilo boljše preventivne strategije pri starejši populaciji.

Britanska inovacija obeta revolucijo v diagnostiki Alzheimerjeve bolezni. Raziskovalci z univerz v Bathu in Bristolu so razvili možganski test, ki lahko v treh minutah zazna zgodnje znake bolezni več let pred tradicionalno klinično diagnozo.