Mednarodna raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, je potrdila, da je mogoče ključne biomarkerje Alzheimerjeve bolezni natančno zaznati s preprostim odvzemom krvi iz prsta, ki ga posamezniki opravijo doma. Vzorci ne potrebujejo hlajenja ali predhodne laboratorijske obdelave, kar omogoča pošiljanje po navadni pošti neposredno v analitične centre. Ta dosežek predstavlja pomemben preboj pri odstranjevanju geografskih ovir in dostopnosti diagnostike, saj ne zahteva specializirane zdravstvene infrastrukture. Tradicionalne metode diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni običajno vključujejo drago slikanje možganov ali invazivne odvzeme hrbtenične tekočine. Novi testi, ki merijo biomarkerje, kot je p-tau217, ponujajo bistveno cenejšo in manj obremenjujoče alternativo. Strokovnjaki poudarjajo, da bo takšen pristop omogočil odkrivanje bolezni še pred pojavom prvih simptomov, kar je ključno za zgodnje zdravljenje. Raziskava utira pot vključevanju širše populacije v klinične študije in zgodnjo obravnavo tistih, ki nimajo dostopa do vrhunskih medicinskih centrov.

Podjetji Eisai in Biogen bosta na Mednarodni konferenci o Alzheimerjevi bolezni (AAIC) 2025 predstavili pomembne posodobitve v zvezi z zdravilom lecanemab. Eisai bo podrobneje predstavil štiriletne podatke o učinkovitosti in varnosti neprekinjenega zdravljenja z lecanemabom, rezultate imunskega testa za merjenje amiloid-β protofibrilov v cerebrospinalni tekočini ter informacije o podkožni obliki lecanemaba za nadaljnje zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Biogen bo prav tako predstavil dolgoročne podatke iz študije Clarity AD za lecanemab, vpoglede v zdravljenje v realnem svetu in podkožno formulacijo. Poleg tega bo Biogen predstavil raziskave o vlogi proteina tau, razvoju ciljnih terapij in biomarkerjev ter prihodnjo integracijo teh inovacij v zdravljenje Alzheimerjeve bolezni.

Znanstveniki so odkrili beljakovinske fragmente virusa COVID-19, skrite v majhnih celičnih paketih v krvi bolnikov z dolgim COVID-om. To odkritje predstavlja prvi potencialni merljivi biomarker za to stanje. Raziskava nakazuje, da lahko virus ostane prisoten v telesnih tkivih dolgo po začetni okužbi, kar potrjuje možnost, da virus vztraja v telesu tudi po preboleli bolezni. Ta ugotovitev bi lahko bila ključna pri razumevanju in potrjevanju dolgega COVID-a.

Raziskovalci iz Translational Genomics Research Institute (TGen) in Lundquist Institute for Biomedical Innovation so identificirali potencialni biomarker za dolgi COVID. Ta odkritje bi lahko pripomoglo k razvoju boljših diagnostičnih orodij in potencialnih zdravljenj za to stanje, ki prizadene številne ljudi po okužbi z virusom SARS-CoV-2.