Ameriška fundacija Heritage predlagala radikalno prenovo družinske politike

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

Energetsko podjetje Nicor Gas je v ameriški zvezni državi Illinois vložilo zahtevo za novo povišanje tarif za zemeljski plin, ki bi povprečni mesečni račun gospodinjstva povečalo za približno šest dolarjev. Gre za šesto tovrstno zahtevo po letu 2017, ki prihaja le dva meseca po tem, ko je državni regulator že odobril zvišanje cen v višini dobrih štirih dolarjev. Če bo predlog sprejet, se bodo stroški za 2,3 milijona odjemalcev v manj kot desetletju povišali za skoraj 170 odstotkov, kar po mnenju zagovornikov potrošnikov presega povišanja vseh drugih večjih energetskih podjetij v regiji. Podjetje Nicor utemeljuje potrebo po dodatnih 221 milijonih dolarjev s nujnimi investicijami v posodobitev zastarele infrastrukture, vključno z zamenjavo 45 milj cevovodov in vzdrževanjem dodatnih 400 milj plinovodnega omrežja. Ta trend poviševanja stroškov sovpada s širšimi težavami na področju ameriške energetske politike, kjer se gospodinjstva po vsej državi soočajo z rastočimi stroški, medtem ko kritiki opozarjajo na negativne učinke deindustrializacije in zelenega prehoda. Analitiki opozarjajo, da so obsežne investicije v razogljičenje svetovnega gospodarstva, ki so po nekaterih ocenah dosegle 20 bilijonov dolarjev, le minimalno zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. Medtem ko so zahodne države uvajale stroge okoljske dajatve in subvencionirale obnovljive vire, je Kitajska okrepila svojo prevlado na trgu sončnih in vetrnih komponent ob sočasnem odpiranju novih premogovnih elektrarn. Ta razhajanja v energetskih politikah po mnenju kritikov slabijo srednji razred in zmanjšujejo konkurenčnost zahodnega gospodarstva.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.