Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) se je v Minneapolisu spoprijelo z močnim odporom javnosti in notranjimi razkolom po usodnem streljanju na ameriško državljanko Renee Good. Dokumenti, ki jih je pridobil novinar Ken Klippenstein, razkrivajo, da so zvezni agenti prejeli stroga navodila glede lastne varnosti, vključno z omejitvijo objav na družbenih omrežjih in izklapljanjem lokacijskih nastavitev. Zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi in množičnimi protesti so številni uslužbenci urada za priseljevanje in carine (ICE) zavrnili napotitev v mesto, kar je vodstvo prisililo k iskanju prostovoljcev.
Preiskava podjetja ProPublica je hkrati razkrila več kot 40 primerov, v katerih so zvezni agenti v zadnjem letu uporabili nevarne in prepovedane prijeme, kot so davljenje in pritiskanje s kolenom na vrat. Te tehnike so bile uradno prepovedane po smrti Georgea Floyda pred šestimi leti, vendar so se v okviru kampanje množičnih deportacij predsednika Donalda Trumpa ponovno pojavile v praksi. Incidenti vključujejo nasilje nad najstniki, ženskami in očeti, ki so se upirali ločitvi od svojih družin.
Napetosti v Minneapolisu so se stopnjevale do točke, ko visoki uradniki v Washingtonu izražajo zaskrbljenost nad operativno smerjo in disciplino na terenu. Nekateri agenti so za nastale razmere in varnostno tveganje neposredno okrivili guvernerko Kristi Noem oziroma vodstvene strukture, medtem ko poročila o uporabi smrtonosne sile brez ustreznega nadzora krepijo pozive k reformi zveznih varnostnih organov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
