Portugalska vlada je napovedala obsežno naložbo v višini 25 milijonov evrov, namenjeno integraciji umetne inteligence (UI) v javno upravo. Po navedbah ministrstva za reformo države so sredstva predvidena za razvoj konkretnih primerov uporabe, ki vključujejo vse od avtomatizacije procesov izdajanja računov do podpore pri izvajanju javnih naročil. Projekt je del širše nacionalne agende, ki je bila uradno objavljena v ponedeljek.
Poleg tehnološkega razvoja načrt vključuje tudi sistematično praktično usposabljanje javnih uslužbencev za delo z novimi orodji. Vlada namerava s temi ukrepi optimizirati delovne procese in povečati učinkovitost državnih institucij. Dokumenti ministrstva razkrivajo, da so določene aplikacije že v fazi razvoja, kar nakazuje na takojšen začetek implementacije zastavljenih ciljev.
Ta naložba predstavlja ključni korak Portugalske k digitalni preobrazbi javnega sektorja, s čimer se država postavlja ob bok vodilnim evropskim državam na področju digitalizacije. Program poudarja pomembnost umetne inteligence kot orodja za zmanjšanje birokratskih ovir in izboljšanje storitev za državljane in podjetja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodek je splošnega pomena za slovensko javnost, saj odraža širše trende digitalizacije javnih uprav znotraj Evropske unije. Portugalska naložba služi kot primer dobre prakse, ki bi lahko vplival na primerljive procese v Sloveniji, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali zunanjo politiko.
Slovenija kot članica EU prav tako strmi k digitalnemu preboju, zato so tovrstni nacionalni načrti drugih članic pomembni za primerjavo učinkovitosti porabe kohezijskih sredstev in razvoja digitalnih kompetenc javnih uslužbencev.
