Indija in Združene države Amerike uvedle korenite spremembe v davčnih postopkih

Vlada je že avgusta 2025 sprejela nov zakon o dohodnini, ki prinaša znižanje stopenj GST. Novi zakon vključuje tudi spremembe, ki jih je uvedel Oddelek za dohodnino in jih morajo davkoplačevalci poznati. Spremembe vključujejo tudi nov zakon "One Big Beautiful Bill Act", ki je bil podpisan julija.

V Kaliforniji so napovedali uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, kar je sprožilo buren odziv med najpremožnejšimi prebivalci in podjetniki v tehnološkem sektorju. Predlog zakona o davku za milijarderje, o katerem bi lahko volivci odločali na novembrskem referendumu, predvideva enkratno petodstotno obdavčitev celotnega premoženja za davčne rezidente, katerih neto vrednost presega milijardo dolarjev. Zbrana sredstva bi bila namenjena financiranju šolstva, programov pomoči s hrano in zdravstvenega varstva po vsej zvezni državi. Zaradi določbe o retroaktivni veljavnosti davka, ki bi zajel vse rezidente na dan 1. januar 2026, so številni milijarderji, vključno z ustanoviteljema Googla Larryjem Pageom in Sergeyem Brinom, že začeli seliti svoje finančne imperije in podjetja iz Kalifornije v države z ugodnejšo davčno politiko, kot sta Nevada in Teksas. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja Googla v dneh pred božičem zaprla ali prenesla več deset družb z omejeno odgovornostjo, ki upravljajo njune naložbe, vključno z zasebnimi jahtami in letalskimi terminali. Medtem ko nekateri vodilni v tehnološki industriji, kot je glavni izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang, predlog podpirajo in so pripravljeni plačati višje prispevke, večina kritikov opozarja na tveganje množičnega odhoda kapitala. Podatki podjetja U-Haul potrjujejo rekordno število selitev iz Kalifornije, kar nasprotniki davka opisujejo kot neposredno posledico visokih davkov, stroge regulacije in naraščajočega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Zagovorniki zakona iz vrst sindikatov pa vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje družbene neenakosti.

Nigerijsko predsedstvo in vladni odbor za davčno reformo sta odločno zavrnila opozorila revizijske družbe KPMG glede novega davčnega okvira, ki je v Nigeriji začel veljati 1. januarja 2026. KPMG je v svojem poročilu izpostavil pet ključnih napak, nedoslednosti in vrzeli v zakonodaji, ki bi po njihovem mnenju lahko ogrozile cilje reforme. Strokovnjaki družbe so opozorili, da pomanjkljivosti v besedilu zakona ustvarjajo negotovost za gospodarske subjekte in vlagatelje. Predsedniški odbor za fiskalno politiko in davčne reforme je v uradnem odzivu navedbe KPMG označil za napačne zaključke in nerazumevanje namena politike. Vlada vztraja, da so domnevne napake v resnici premišljene odločitve, ki temeljijo na ekonomski logiki, mednarodnih dobrih praksah in dolgoročnih razvojnih ciljih države. Po mnenju vlade so reforme nujne za stabilizacijo gospodarstva in povečanje proračunskih prihodkov. Spor med mednarodno svetovalno družbo in nigerijskimi oblastmi je v javnosti povzročil nove skrbi glede izvajanja davčne politike. Medtem ko KPMG poziva k nujnim popravkom zakonodaje, da bi se izognili pravnim prazninam, vlada poudarja, da je zakonodajni proces vključeval vse potrebne korake in da so kritike neutemeljene. Razprava ostaja osredotočena na tehnično ustreznost besedil, ki bodo v prihodnjih letih oblikovala nigerijsko poslovno okolje.