Slovenska politična pola razdeljena glede financiranja nevladnih organizacij

Fiskalni svet je v najnovejšem poročilu opozoril na občutno povečanje primanjkljaja državnega proračuna v preteklem letu, ki po njihovih ocenah ni več posledica izrednih zunanjih okoliščin, temveč ukrepov domače ekonomske politike. Odhodki so v tem obdobju rasli kar petkrat hitreje kot leto prej, tekoča poraba celotnega sektorja država pa je presegla ocenjeno rast bruto domačega proizvoda. Takšna gibanja po mnenju neodvisnega organa predstavljajo resno tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Analiza kaže, da se struktura primanjkljaja spreminja, saj so krizni izdatki, povezani z epidemijo in energetsko draginjo, usahnili, nadomestila pa jih je povečana strukturna poraba. Fiskalni svet poudarja, da visoka rast porabe v času, ko se gospodarstvo ne nahaja več v izrednih razmerah, omejuje prostor za morebitno ukrepanje v prihodnjih krizah. Svet poziva vlado k previdnejšemu načrtovanju fiskalne politike in upoštevanju postavljenih fiskalnih pravil. Opozorila prihajajo v času, ko se pripravljajo novi proračunski dokumenti, pri čemer bo morala država uravnotežiti potrebe po investicijah z zahtevami po stabilizaciji javnega dolga. Fiskalni svet izpostavlja, da je rast odhodkov brez ustreznega kritja v prihodkih dolgoročno nevzdržna in bi lahko privedla do potrebe po restriktivnih ukrepih v prihodnje.

Več nevladnih organizacij, vključno s platformo SLOGA, je naslovilo javno pismo na slovensko vlado glede pogajanj o svežnju Omnibus I v Evropski uniji. Organizacije izražajo zaskrbljenost, da sveženj pod pretvezo zmanjševanja administrativnih bremen ogroža zakonodajo, ki ščiti ljudi in okolje. Poudarjajo vpliv naftnih podjetij in vlad ter opozarjajo na netransparentnost postopka, ki ga je potrdila tudi evropska ombudsmanka. V pismu pozivajo slovensko vlado, da se v trialogu v Svetu EU zavzema za človekove pravice in okolje ter ne podleže pritiskom multinacionalk.

Na referendumu je bil zavrnjen vladni zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kar avtor Metod Berlec ocenjuje kot politični potres, ki je razgalil šibkost in aroganco vladajoče koalicije. Po njegovem mnenju so bila ključna opozorila stroke, ki jo je vlada v preteklosti poniževala. Pobudniki referenduma, vključno z Alešem Primcem, različnimi združenji, gibanji, Cerkvijo in opozicijo, so slavili zmago.