V nepalskem obmejnem mestu uvedli policijsko uro zaradi verskih napetosti

Po septembrskih protestih, ki so povzročili padec vlade, so nepalske oblasti aretirale več kot 400 ljudi. Policija je razkrila, da 423 posameznikov obtožujejo različnih kaznivih dejanj, vključno z umori in vandalizmom. V dveh dneh nasilja je bilo ubitih najmanj 76 ljudi.

Protivladni protesti v Iranu, ki so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad visokimi življenjskimi stroški in slabšim gospodarskim stanjem, so se razširili v vsesplošen upor po celotni državi. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij so demonstracije zajele že 111 mest v vseh provincah, kar predstavlja neposreden izziv tamkajšnji teokratski oblasti. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj 38 ljudi, več kot 2200 oseb pa je bilo pridržanih. Iranske varnostne sile so za razganjanje množic uporabile solzivec in prave naboje, kar je sprožilo ostre mednarodne odzive. Nemška zunanja ministrica je ostro obsodila nasilje nad protestniki, medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump napovedal ostre ukrepe v primeru stopnjevanja ubojev. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj opozicijski voditelji v izgnanstvu pozivajo k novim stavkam in nadaljevanju protestov. Dogajanje predstavlja eno najresnejših preizkušenj za iranski režim v zadnjih desetletjih, saj intenzivnost protestov ne pojenja niti po dvanajstih dneh nemirov. Kljub brutalnemu posredovanju varnostnih sil, vključno z Revolucionarno gardo, se protestno gibanje krepi tako v večjih mestih kot v ruralnih območjih, kjer prebivalstvo zahteva korenite spremembe in izboljšanje življenjskih pogojev.

V Iranu so se po pozivu izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija k množičnim demonstracijam protesti proti teokratskemu režimu razširili v več kot 100 mest po vsej državi. Protestniki, ki jih na ulice ženejo predvsem hude gospodarske težave, visoka inflacija in padec vrednosti nacionalne valute, so v Teheranu in drugih večjih središčih vzklikali gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Po neuradnih podatkih nevladnih organizacij je v spopadih z varnostnimi silami doslej umrlo najmanj 45 ljudi, več kot 2.200 oseb pa je bilo pridržanih. Iranske oblasti so se na stopnjevanje nemirov odzvale s popolno prekinitvijo dostopa do medmrežja in mednarodnih telefonskih povezav, kar po mnenju opazovalcev služi kot priprava na obsežnejše zatrtje protestov. Kljub informacijski blokadi poročajo o požigih vladnih poslopij, med drugim naj bi zagorela stavba državne radiotelevizije (IRIB). Demonstracije so po obsegu in intenzivnosti že presegle protestni val iz leta 2022, saj so se razširile tudi v manjša mesta in na podeželje. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko državni mediji v Teheranu razmere opisujejo kot mirne in za kaos krivijo tuje akterje. Izgnani princ Pahlavi je trenutne dogodke označil za zgodovinski trenutek in napovedal odločilen boj proti režimu, ki je po njegovih besedah globoko prestrašen zaradi enotnosti državljanov. Zaradi blokade komunikacij je preverjanje informacij s terena oteženo, vendar aktivisti opozarjajo na naraščajočo nevarnost brutalnega posredovanja revolucionarne garde.