Trump napoveduje 'vojno' in kritizira Comeyja, medtem ko se pojavljajo ugibanja o njegovi morebitni obtožnici

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaškem posredovanju v Venezueli napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo. Po zajetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores je Trump na tiskovni konferenci na Floridi pojasnil, da bodo ZDA upravljale državo, dokler ne bo mogoč miren prehod k novemu vodstvu. Washington namerava ustanoviti posebno skupino uradnikov, ki bodo nadzorovali venezuelsko upravo in preprečili vrnitev prejšnjega političnega sistema. Mednarodna javnost se na napovedi odziva s precejšnjo mero skepticizma, saj mnogi analitiki ocenjujejo, da so pravi cilji Washingtona gospodarski interesi oziroma dostop do obsežnih venezuelskih naftnih zalog. Kritike prihajajo tudi iz Nemčije, kjer je kancler Friedrich Merz stopil v bran ameriškim dejanjem in Madura obtožil uničenja države. Kritiki v Evropi Merzu očitajo pomanjkanje avtonomije in morebitno sokrivdo pri kršenju mednarodnega prava, medtem ko se v latinskoameriški regiji krepijo strahovi, da bi Venezuela lahko postala trajno ameriško ozemlje.

Donald Trump je izrazil mnenje, da ruski predsednik ne želi nove vojne, medtem ko ga je kongresnik Jamie Raskin obtožil »groženj z atentatom« zaradi njegovega odziva na posnetek, ki prikazuje demokratske zakonodajalce, ki vojakom govorijo o zavračanju nezakonitih ukazov. Poleg tega so uradniki Obamove administracije ustvarili obveščevalne podatke, ki povezujejo Trumpa z Moskvo po njegovi zmagi leta 2016, pri čemer naj bi mu pomagali njegovi politični uslužbenci.

Brandon Smith trdi, da poteka kulturna vojna proti Zahodu, ki jo mediji pripisujejo radikalnim desničarjem. Hkrati pa New York Times opozarja, da bo vojaška poraba pod vodstvom predsednika Trumpa povečala ameriške slabosti v primerjavi s Kitajsko, ki naj bi do leta 2027 načrtovala prevzem Tajvana. Ocena 'Overmatch' kaže, da Kitajska že prekaša ZDA.