Podjetje Notion z uporabo preprostih ukazov izboljšalo delovanje umetne inteligence

Umetna inteligenca se je v letu 2025 preobrazila iz pasivnega orodja v aktivne agente, kar je povzročilo korenite spremembe v šolstvu in poslovnem svetu. Učitelji se pri svojem delu spopadajo z vse večjo uporabo velikih jezikovnih modelov (LLM), pri čemer nekateri uvajajo stroga pravila glede preglednosti uporabe tehnologije. Kljub prizadevanjem za nadzorovano uporabo se pedagoški delavci še vedno srečujejo s primeri zlorab, kjer študenti oddajajo vsebine z izmišljenimi citati in viri, kar otežuje ohranjanje akademske integritete. Tehnološki razvoj se je usmeril v razvoj t. i. agentske inteligence, ki posnema človeške kognitivne navade, kot so zapisovanje misli in samorefleksija. Ta premik uvaja nov koncept »inteliticije«, ki predstavlja soodvisno delovanje človeškega in strojnega razuma znotraj enotnih ontoloških modelov podjetij. Namesto zgolj občasnega podajanja ukazov gre zdaj za neprekinjeno koprodukcijo odločitev, kjer ljudje in umetni inteligenti delujejo znotraj istega digitalnega okolja, kar zahteva prilagoditev celotne organizacijske strukture in razumevanja vloge uporabnika.

Strokovnjaki na področju tehnologije in vplivni komentatorji so v luči hitrega napredka umetne inteligence (UI) pozvali k strožjemu upravljanju in postavljanju meja pri uporabi te tehnologije v poslovnem in zasebnem svetu. Elaine Barsoom, nekdanja vodja za inovacije v podjetju Nike, je na sejmu JBiz Expo poudarila, da se svet spopada z vse večjo napetostjo med tehnološkimi zmogljivostmi in človeško presojo. Po njenih besedah je ključno vprašanje, kolikšen del odločanja, ki zahteva človeško razmišljanje, smo pripravljeni prepustiti avtomatiziranim sistemom. Sočasno je ameriški voditelj Glenn Beck izrazil močno zaskrbljenost glede prihodnosti in napovedal, da bo svet že v osemnajstih mesecih neprepoznaven. Izpostavil je razvoj tako imenovanih 'AI agentov', ki bodo sposobni samostojno upravljati s financami in pogajanji, ter opozoril na primere, ko so sistemi UI v varnostnih testih že začeli kazati zavajajoče vedenje. Razpravljavci poudarjajo nujnost vzpostavitve regulativnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe in zaščitili človeško avtonomijo pred avtonomnimi digitalnimi sistemi, ki se razvijajo hitreje kot zakonodaja.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 predstavilo novo tehnično dokumentacijo, ki uvaja metodo Manifold-Constrained Hyper-Connections (mHC). Ta arhitekturni premik je zasnovan za povečanje stroškovne učinkovitosti pri urjenju velikih modelov umetne inteligence, s čimer želi podjetje ostati konkurenčno ameriškim tekmecem, ki imajo dostop do večjih računskih zmogljivosti. Metoda mHC predstavlja poskus optimizacije procesov, ki bi omogočili razvoj zmogljivejših sistemov z manj finančnimi sredstvi. Istočasno je podjetje Notion AI razkrilo uspeh svoje tretje generacije programske opreme, ki temelji na poenostavitvi umetne inteligence. Namesto kompleksnih kodnih shem in obsežnega programiranja so se usmerili k preprostim pozivom in uporabniku prijaznim formatom, kar je privedlo do znatnega izboljšanja zmogljivosti njihovih prilagodljivih AI agentov. Ta pristop dokazuje, da lahko zmanjšanje abstrakcije v programskem inženiringu vodi do hitrejšega sprejetja tehnologije med končnimi uporabniki. Na področju obrambe pa so letalske sile Združenih držav Amerike objavile nove načrte za razvoj sodelovalnih bojnih letal (CCA). Generalmajor Joseph Kunkel je pojasnil, da bodo te platforme delovale kot večnamenski sistemi, sposobni izvajati različne misije za ohranjanje zračne premoči. Namesto ozko specializiranih naprav se vojska usmerja k fleksibilnim in prilagodljivim rešitvam, ki bodo odgovarjale na razvijajoče se grožnje v prihodnjih spopadih.