Prebivalci Botuna in Zagoriča z blokadami cest v Podgorici protestirali proti gradnji čistilne naprave

Predsednik Demokratične narodne stranke Milan Knežević je opozoril, da so razmere v Črni gori še naprej napete zaradi vztrajnih blokad prebivalcev Botuna in Zete. Civilni protesti so uperjeni proti načrtovani gradnji naprave za čiščenje odpadnih voda v Botunu, kar povzroča zastoje in nezadovoljstvo v lokalnem okolju. Knežević je v svojem nagovoru pozval vlado Črne gore, naj nemudoma vzpostavi dialog z nezadovoljnimi državljani. Po njegovih besedah je hiter odziv oblasti ključen za umiritev napetosti in iskanje rešitve, ki bi upoštevala interese lokalne skupnosti. Protestniki vztrajajo pri svojih zahtevah in blokadah, saj so prepričani, da bi gradnja omenjenega objekta na predvideni lokaciji negativno vplivala na njihovo bivalno okolje. Politični vrh se tako sooča z izzivom, kako uskladiti infrastrukturne projekte s privolitvijo lokalnega prebivalstva.

V Grčiji ostaja negotovo, ali se bodo delegacije kmetov, ki že od novembra protestirajo zaradi slabega gospodarskega položaja, v torek udeležile načrtovanega srečanja s premierjem Kiriakosom Micotakisom. Predstavniki t. i. Vsegrškega komiteja, ki združuje 57 blokad po vsej državi, so že vnaprej zavrnili sodelovanje, saj vladi očitajo poskuse razbijanja enotnosti gibanja. Spor je nastal zaradi vladne zahteve, da se pogajanja izvedejo v dveh ločenih skupinah, kar kmetje razumejo kot načrtno vnašanje razdora med protestnike. Namestnik grškega premierja Kostis Hacidakis je poudaril, da so finančne možnosti za pomoč kmetijstvu omejene ne le z državnim proračunom, temveč tudi s skupno kmetijsko politiko Evropske unije. Po njegovih besedah je vlada že odobrila 3,8 milijarde evrov pomoči za leto 2025 in v veliki meri izpolnila 20 od 27 zahtev sindikatov. Hacidakis je ravnanje nekaterih sindikalnih voditeljev označil za nerazumljivo in namignil, da v ozadju protesta stojijo strankarski interesi, ki onemogočajo konstruktiven dialog. Kmetje, ki s traktorji občasno popolnoma blokirajo ključne prometnice, pristanišča in mejne prehode, vztrajajo pri svojih zahtevah po nižjih stroških proizvodnje in višjih odkupnih cenah. Medtem ko vlada trdi, da zavzema zmerno stališče in si želi dialoga, se na terenu stopnjujejo pritiski, saj kmetje šele na posameznih blokadah odločajo o morebitnih prihodnjih korakih. Napetosti tako ostajajo visoke, saj nobena stran za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje glede oblike in vsebine pogovorov.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.