Bosna in Hercegovina izplačala dolg slovenskemu Viaductu v višini 56 milijonov evrov zaradi izgubljene arbitraže
Objavljeno: 4. 8. 2025 15:55
Bosna in Hercegovina je izplačala približno 56 milijonov evrov slovenskemu podjetju Viaduct zaradi izgubljene arbitraže, ki je nastala zaradi enostranske prekinitve koncesije za gradnjo hidroelektrarne na Vrbasu. Izplačilo je potrdilo Ministrstvo za finance BiH. Zaradi zamude pri izpolnitvi odločbe arbitražnega sodišča v Washingtonu so se obresti povečevale za devet tisoč evrov na dan. Visoki predstavnik je posredoval, saj bi lahko v nasprotnem primeru sledile sankcije in finančna škoda.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Hrvaška vlada je v Gučoj Gori v osrednji Bosni podpisala pogodbe za 286 projektov v skupni vrednosti 9,5 milijona evrov, ki so namenjeni pobudam za Hrvate v Bosni in Hercegovini. Namen pomoči je, da se Hrvatom omogoči obstoj v BiH, da jim ne bi bilo treba oditi v Evropsko unijo oziroma na Hrvaško. Sredstva naj bi pustila globoke sledi.
Madžarski premier Viktor Orban je Evropsko unijo pisno pozval, naj Madžarski povrne stroške za zaščito meje. Orban je poudaril, da je Madžarska od leta 2015 preprečila vstop več kot milijonu ilegalnih migrantov, hkrati pa se sooča z dnevnimi kaznimi v višini milijon evrov s strani Bruslja. Zahteva sledi stalnim kritikam na račun Madžarske.
Stranka Milorada Dodika mora plačati 15.000 evrov kazni zaradi spodbujanja sovražnega govora in žalitev na račun Bošnjakov. Središnji volilni odbor BiH (SIP) je sprejel odločitev, da politični akterji ne smejo podpihovati sovraštva. Kazen je posledica Dodikovih izjav na predvolilnem shodu.
Hrvaška vlada je sprejela odločitev o finančni podpori projektom, ki so strateškega pomena za Hrvate zunaj Hrvaške. Za šest projektov, od tega enega za hrvaško manjšino v Srbiji in pet za Hrvate v Bosni in Hercegovini, je bilo dodeljenih 3,4 milijona evrov.
Prof. dr. Carole Hodge z Univerze v Glasgow meni, da odločitev v 'primeru Kovačević' obsoja bosanske državljane na življenje v diskriminatornem sistemu v nedoločeni prihodnosti, z malo ali nič možnosti za vstop v evroatlantske integracije. Hodge je preučila pritožbeni postopek, ki je bil opravljen 20. novembra lani, in opazila več anomalij. Visoki predstavnik in hrvaška vlada nista želela, da bi 'primer Kovačević' uspel.
Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli.
V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.
Čeprav se dogaja v Bosni in Hercegovini, posredno vpliva na slovensko gospodarstvo zaradi izplačila slovenskemu podjetju.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.