Grško socialistično gibanje PASOK je ob prvi obletnici smrti nekdanjega predsednika vlade Kostasa Simitisa izdalo uradno izjavo, v kateri so se poklonili njegovi politični zapuščini. Stranka je poudarila njegovo neomajno predanost viziji pravične družbe brez neenakosti ter prizadevanja za vzpostavitev močne Grčije v samem jedru Evropske unije. Simitisovo obdobje so označili kot čas odgovornega sprejemanja odločitev in dinamičnega približevanja standardom razvitih evropskih držav.
V izjavi so izpostavili, da se je nekdanji premier pogumno spopadal s sistemskimi pomanjkljivostmi in si prizadeval za modernizacijo države. Njegovo delo po mnenju stranke ostaja vir navdiha za prihodnje generacije politikov, saj je s svojimi reformami Grčijo trdno zasidral v evropske integracije. Simitis je v svojem mandatu zagovarjal načela odgovornosti in strateškega sodelovanja z drugimi članicami EU, kar v PASOK-u vidijo kot ključni del njegove dediščine, ki jo nameravajo še naprej spoštovati.
Izjave
"Kostas Simitis je bil trdno predan viziji pravične družbe brez neenakosti, močne domovine v jedru Evrope."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je splošnega pomena za evropsko politično zgodovino, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali zunanjo politiko. Za slovenskega bralca je zanimiv predvsem v kontekstu razumevanja stabilizacije Grčije znotraj Evropske unije, kar je bila ena od osrednjih nalog Simitisove vlade.
V Grčiji se danes spominjajo treh let od smrti 16-letnega Romskega dečka Kostasa Fragulisa, ki je umrl po policijskem zasledovanju zaradi neplačanih 20 evrov na bencinski črpalki. Ob obletnici smrti so napovedani protesti. Poleg tega mineva 17 let od smrti Aleksisa Grigoropulosa.
20. novembra 2025 je minilo 50 let od smrti španskega fašističnega diktatorja Francisca Franca. Kljub desetletjem od njegove smrti je vpliv njegove diktature še vedno čutiti v španski politiki in družbi. Njegova vladavina, ki je temeljila na krvi, terorju in prevladi razredov, je pustila trajne posledice, fašizem pa je treba premagati z nenehnim bojem delavskega razreda.
V Grčiji se je razplamtel oster politični spor zaradi izjav premierja Kiriakosa Micotakisa glede ameriške vojaške operacije v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolas Maduro. Voditelji opozicijskih strank so premierju očitali pomanjkanje spoštovanja do mednarodnega prava, potem ko je Micotakis padec Madurovega režima pozdravil in ga označil za brutalno diktaturo, hkrati pa se je izognil komentiranju pravne legitimnosti same ameriške intervencije.
Nekdanji premier Antonis Samaras je poudaril, da načela mednarodnega prava ne smejo biti selektivna, medtem ko je voditelj stranke PASOK Nikos Andrulakis premierjeve besede označil za nesprejemljive in v nasprotju z zgodovinsko držo Grčije. Sokrates Famellos iz opozicije je opozoril, da takšno stališče državo sramoti in bi lahko posredno upravičilo morebitno prihodnjo agresijo Turčije pod vodstvom Recepa Tayyipa Erdogana. Politična razprava se tako seli na področje nacionalne varnosti in verodostojnosti grške zunanje politike v okviru širših mednarodnih odnosov.
Grški organi pregona so tri leta po smrti 87-letne Eleni Papadopoulou, vdove nekdanjega ministra stranke PASOK Giannisa Papadopoulosa, primer prekvalificirali v umor. Tragični dogodek iz januarja 2022, ki so ga sprva obravnavali kot nesrečo v požaru na njenem domu v atenskem predelu Kolonaki, je dobil dramatičen preobrat po razkritju novih forenzičnih dokazov. Policija je na podlagi ugotovitev, da je bila žrtev pred požarom omamljena s prevelikim odmerkom pomirjeval, odvzela prostost njenemu 60-letnemu sinu.
Preiskovalci sumijo, da je bil motiv za dejanje finančne narave, požar pa naj bi bil podtaknjen z namenom prikritja sledi kaznivega dejanja. Osumljeni sin se je pred preiskovalnim sodnikom že začel zagovarjati glede obtožb o naklepnem umoru. Primer je v grški javnosti sprožil veliko zanimanja zaradi ugleda družine pokojnega ministra in brutalnosti domnevnega dejanja, ki je bilo več let skrito pod pretvezo nesreče.
Grški organi pregona so na gori Belasica na območju Serresa odkrili truplo moškega, za katerega se je po identifikaciji izkazalo, da gre za 45-letnega Konstantinosa Gkinisa. Pokojni je bil poveljnik gasilske enote v kraju Ano Poroia, pogrešali pa so ga od 23. decembra 2025. Iskalna akcija, ki se je začela po prijavi njegove žene, se je tako končala s tragičnim odkritjem v bližini meje med Grčijo in Severno Makedonijo.
Truplo so našli lokalni lovci na težko dostopnem terenu nad vasjo Ano Poroia, nakar so o najdbi takoj obvestili policijo. Na prizorišče so bili napoteni forenziki in mrliški oglednik, ki so potrdili identiteto častnika. Okoliščine smrti še niso povsem pojasnjene, vendar preiskovalci trenutno preučujejo vse možnosti, da bi ugotovili natančen vzrok in čas smrti poveljnika, ki se po odhodu od doma več dni ni oglasil svojcem ali sodelavcem.
Predsednik grškega parlamenta Konstantinos Tasoulas je švicarskemu predsedniku Guyu Parmelinu in švicarskemu ljudstvu izrazil globoko sožalje ob tragični eksploziji v letovišču Crans-Montana. Tasoulas je svoja sožalja posredoval prek družbenega omrežja X, kjer je v imenu grškega ljudstva in v svojem osebnem imenu izrazil žalost zaradi izgube življenj v omenjeni nesreči. Grški uradnik je v sporočilu poudaril solidarnost s Švico in prijateljskimi vezmi med državama.
Nesreča v priljubljenem gorskem središču je sprožila odzive v mednarodni skupnosti, pri čemer so grški predstavniki med prvimi uradno izrazili podporo prizadetim. Čeprav podrobnosti o vzroku eksplozije v prvotnih poročilih niso bile podrobneje pojasnjene, so grški mediji poudarili resnost dogodka in hitro diplomatsko potezo svojega državnega vrha. Tasoulas je v svoji objavi še dodal, da so misli grškega ljudstva v teh težkih trenutkih s prebivalci Švice.
Dogodek je splošnega pomena za evropsko politično zgodovino, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali zunanjo politiko. Za slovenskega bralca je zanimiv predvsem v kontekstu razumevanja stabilizacije Grčije znotraj Evropske unije, kar je bila ena od osrednjih nalog Simitisove vlade.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.