ECB se pripravlja na naslednjo dolžniško krizo in uvaja digitalni evro brez internetne povezave
Objavljeno: 4. 9. 2025 20:12
Evropska centralna banka (ECB) se pripravlja na morebitno naslednjo dolžniško krizo v Evropi, medtem ko še vedno ni rešila strukturnih problemov iz preteklosti. Hkrati pa ECB razvija digitalni evro, ki bo omogočal plačila tudi brez internetne povezave, kot je poročal Piero Cipollone, član Izvršilnega odbora ECB, pred Evropskim parlamentom.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Evropska komisija je predlagala dva načina za nadaljnjo finančno podporo Ukrajini v obdobju 2026-2027. Predlog vključuje možnost, da si EU izposodi sredstva na finančnih trgih ali pa uporabi zamrznjeno rusko premoženje. Poleg tega je Evropska komisija Rusijo uvrstila na seznam držav s strateškimi pomanjkljivostmi v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma.
Nemčija ostaja največja neto plačnica v Evropski uniji, saj je v skupni proračun vplačala 13,1 milijarde evrov več, kot je prejela. Medtem je Evropski parlament sprejel proračun EU za leto 2026 v višini 192,8 milijarde evrov, ki vključuje povečana sredstva za humanitarno pomoč, obrambo, podnebne ukrepe in upravljanje zunanjih meja.
Sedem držav članic Evropske unije, med njimi Estonija, Finska, Irska, Latvija, Litva, Poljska in Švedska, je pozvalo predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Antonia Costo k hitri rešitvi glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva za nov posojilo Ukrajini. Bolgarija bo morala prispevati 1,2 milijarde evrov kot garancijo za to posojilo. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je sklical nujni sestanek Sveta držav Baltskega morja, na katerem so razpravljali o varnosti Evrope in vojni v Ukrajini. Evropska komisija je Bolgarijo priznala kot državo, ki se sooča z "znatno migracijsko situacijo".
Evropska komisija se sooča z nasprotovanjem držav članic glede načrtovanega "zidu proti dronom" na vzhodni meji EU, pri čemer države brez meje z Rusijo niso naklonjene projektu. Hkrati se pojavljajo opozorila o izginjajočem modelu rasti Evrope in nevarnosti, ki jo inakcija predstavlja za evropsko suverenost. V Češki republiki so volitve vzbudile zaskrbljenost v Bruslju zaradi možnega odklona države od proevropske usmeritve in poglabljanja razhajanj glede podpore Ukrajini, še posebej ob morebitni vrnitvi Andreja Babiša. Moldavija pa je kljub poskusom ruskega vmešavanja na volitvah izbrala proevropsko pot.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je poslal uradno pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izraža nestrinjanje z določeno zadevo. Podrobnosti pisma niso javno znane. Medtem pa Belgija nasprotuje evropskemu načrtu, ki bi uporabil zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini v višini 140 milijard evrov. Belgija vztraja, da morajo vse države članice EU prevzeti sedanje in prihodnje tveganje.
Članki s strani radioradio.it in national.ro obravnavajo izzive, s katerimi se soočajo podjetja v Evropski uniji. Italijanski izvoz se zdi v krizi, pri čemer članek s strani radioradio.it trdi, da so regulacije Evropske unije dejanski davek, ki ga je treba plačati. Članek s strani national.ro pa poudarja, da bi morala biti Evropa najboljše mesto za razvoj poslovanja, vendar si sama postavlja ovire, ki delujejo kot carine in omejujejo podjetnike pri izkoriščanju vseh prednosti evropskega trga.
Dogajanje v ECB in uvedba digitalnega evra lahko pomembno vplivata na gospodarstvo in življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.