Strokovnjaki pojasnili razloge za neuspeh novoletnih zaobljub in ponudili nove strategije za uspeh

Strokovnjaki s področja psihologije opozarjajo, da več kot 90 odstotkov novoletnih zaobljub propade že v prvih mesecih po novem letu. Po besedah psihologinje Terri Bly ljudje pogosto sprejemajo cilje, ki niso usklajeni z njihovimi dejanskimi navadami ali pa so preveč zastrašujoči, kar vodi v hitro opustitev namer. Namesto drastičnih sprememb strokovnjaki svetujejo oblikovanje bolj trajnostnih in manj obremenjujočih ciljev, ki upoštevajo posameznikov življenjski slog in pretekle izkušnje. Posebno pozornost namenjajo populaciji nad 50. letom starosti, ki ima na področju sprejemanja zaobljub že bogate izkušnje, a se pogosto še vedno spopada z istimi vzorci neuspeha. Za to starostno skupino se priporoča izbor devetih enostavnejših in dosegljivih ciljev, ki ne zahtevajo korenite preobrazbe življenja. Ključ do uspeha po mnenju analitikov ni v moči volje, temveč v ponovnem premisleku o tem, kako habitus sploh deluje in zakaj se določene navade ne obdržijo kljub prvotni motivaciji. Razumevanje psiholoških ozadij lahko pomaga posameznikom, da se izognejo ciklu januarskega navdušenja in februarskega razočaranja.

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so razkrili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi neupoštevanja nevroloških procesov pri ustvarjanju navad. Študije kažejo, da se zastavljenih ciljev dolgoročno drži le četrtina ljudi, medtem ko preostali obupajo že v prvih tednih januarja. Raziskave poudarjajo, da so zaobljube pogosto preveč ambiciozne in niso usklajene z dejanskimi vsakodnevnimi vzorci posameznikov. V javnosti se mnenja o učinkovitosti tovrstnih zaobljub močno razlikujejo. Medtem ko nekateri v njih vidijo priložnost za osebno rast in izboljšanje finančnega ali fizičnega stanja, mlajše generacije pogosto dvomijo v njihovo smiselnost. Strokovnjaki svetujejo, naj se posamezniki namesto na drastične spremembe osredotočijo na postopno spreminjanje navad, ki so bolj trajnostne in prilagojene delovanju možganov.

Najnovejši podatki o vedenjskih vzorcih kažejo, da večina ljudi svoje novoletne zaobljube opusti že v prvih tednih januarja, kar je precej prej, kot so predvidevale prejšnje domneve. Kljub začetnemu optimizmu in odločnosti, ki ju pogosto spodbuja praznično vzdušje ob koncu leta, se posamezniki hitro vrnejo k starim navadam. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so cilji glede izboljšanja življenjskega sloga, kot so hujšanje, varčevanje in opustitev razvad, pogosto zastavljeni nerealno. Analize kažejo, da se ljudje s težavami pri ohranjanju discipline srečujejo zaradi pomanjkanja konkretnih načrtov. Namesto splošnih zaobljub psihologi svetujejo oblikovanje specifičnih in dosegljivih ciljev, ki omogočajo postopno napredovanje. Poudarjajo tudi pomen odpuščanja samemu sebi ob morebitnih neuspehih, saj prehitra obupana predaja po enem spodrsljaju preprečuje dolgoročne spremembe v vedenju posameznika. Tradicija januarskih sprememb tako ostaja močno prisotna, a statistično gledano malokrat vodi do trajnih rezultatov.