Strokovnjaki analizirali razloge za pogost neuspeh novoletnih zaobljub

Psihologi in strokovnjaki za duševno zdravje so izpostavili, da večina novoletnih zaobljub ne propade zaradi pomanjkanja močne volje, temveč zaradi napačnega razumevanja procesov v človeških možganih pri vzpostavljanju navad. Po mnenju strokovnjakov so ključni razlogi za neuspeh nerealni cilji in pomanjkanje usklajenosti med novimi namerami ter obstoječimi življenjskimi vzorci. Za starejše od 50 let, ki so skozi leta morda opustili že številne zaobljube, so svetovalci pripravili devet specifičnih in enostavnejših pristopov, ki temeljijo na postopnih spremembah. Poročilo poudarja, da se je treba pri oblikovanju novih navad osredotočiti na psihološke mehanizme, ki omogočajo, da zaobljube dejansko obveljajo. Namesto drastičnih sprememb, ki jih možgani pogosto zavračajo, strokovnjaki priporočajo metodo majhnih korakov. Raziskave kažejo, da so ljudje, ki svoje cilje prilagodijo svojemu vsakdanu in fiziološkim zmožnostim, zlasti v zrelejšem obdobju, znatno uspešnejši pri ohranjanju dolgoročnih sprememb v življenjskem slogu.

Strokovnjaki s področja psihologije opozarjajo, da več kot 90 odstotkov novoletnih zaobljub propade že v prvih mesecih po novem letu. Po besedah psihologinje Terri Bly ljudje pogosto sprejemajo cilje, ki niso usklajeni z njihovimi dejanskimi navadami ali pa so preveč zastrašujoči, kar vodi v hitro opustitev namer. Namesto drastičnih sprememb strokovnjaki svetujejo oblikovanje bolj trajnostnih in manj obremenjujočih ciljev, ki upoštevajo posameznikov življenjski slog in pretekle izkušnje. Posebno pozornost namenjajo populaciji nad 50. letom starosti, ki ima na področju sprejemanja zaobljub že bogate izkušnje, a se pogosto še vedno spopada z istimi vzorci neuspeha. Za to starostno skupino se priporoča izbor devetih enostavnejših in dosegljivih ciljev, ki ne zahtevajo korenite preobrazbe življenja. Ključ do uspeha po mnenju analitikov ni v moči volje, temveč v ponovnem premisleku o tem, kako habitus sploh deluje in zakaj se določene navade ne obdržijo kljub prvotni motivaciji. Razumevanje psiholoških ozadij lahko pomaga posameznikom, da se izognejo ciklu januarskega navdušenja in februarskega razočaranja.

Najnovejši podatki o vedenjskih vzorcih kažejo, da večina ljudi svoje novoletne zaobljube opusti že v prvih tednih januarja, kar je precej prej, kot so predvidevale prejšnje domneve. Kljub začetnemu optimizmu in odločnosti, ki ju pogosto spodbuja praznično vzdušje ob koncu leta, se posamezniki hitro vrnejo k starim navadam. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so cilji glede izboljšanja življenjskega sloga, kot so hujšanje, varčevanje in opustitev razvad, pogosto zastavljeni nerealno. Analize kažejo, da se ljudje s težavami pri ohranjanju discipline srečujejo zaradi pomanjkanja konkretnih načrtov. Namesto splošnih zaobljub psihologi svetujejo oblikovanje specifičnih in dosegljivih ciljev, ki omogočajo postopno napredovanje. Poudarjajo tudi pomen odpuščanja samemu sebi ob morebitnih neuspehih, saj prehitra obupana predaja po enem spodrsljaju preprečuje dolgoročne spremembe v vedenju posameznika. Tradicija januarskih sprememb tako ostaja močno prisotna, a statistično gledano malokrat vodi do trajnih rezultatov.