Kolumbija napovedala vojaško ofenzivo proti gverilskim skupinam po smrtonosnih napadih

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino López je po ameriških vojaških napadih na državo napovedal množično namestitev vojaških sredstev. Po poročanju tujih medijev so se napadi končali z zajetjem predsednika Nicolása Madura, kar je Padrino López označil za največjo žalitev v zgodovini države. Minister je poudaril, da se bo Venezuela odločno uprla prisotnosti tujih tropskih sil na svojem ozemlju in da so oborožene sile pripravljene na odpor proti invaziji. Napetosti med državama so se stopnjevale dalj časa, situacija pa je dosegla vrhunec z neposrednim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Padrino López je v svojem nagovoru javnosti zatrdil, da suverenost države ostaja njihova prioriteta, kljub dramatičnemu razvoju dogodkov in aretaciji ključnih voditeljev režima. Dogajanje v Caracasu sproža vprašanja o prihodnji stabilnosti regije in odzivu preostalih latinskoameriških držav na prisilno spremembo oblasti v Venezueli.

V napadu z eksplozivom na vojaško bazo kolumbijske vojske na severu države so umrli štirje vojaki, sedem pa je bilo ranjenih, je sporočila druga divizija vojske. Domnevni napad se je zgodil na vojaški bazi 27.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je odredil napotitev dodatnih vojaških enot na mejo z Venezuelo, s čimer se je odzval na domnevne ameriške letalske napade na sosednjo državo in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Petro je dejanja Washingtona označil za napad na suverenost Latinske Amerike in opozoril, da bodo tovrstne vojaške operacije sprožile obsežno humanitarno krizo v regiji. Odločitev za militarizacijo meje sledi poročilom o ameriških napadih na civilne in vojaške cilje znotraj Venezuele. Kuba in Kolumbija sta skupaj obsodili ameriško posredovanje, medtem ko je Maduro v Venezueli razglasil izredno stanje. Napetosti so se stopnjevale po dolgotrajnem povečevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, ki so jo Združene države Amerike uradno opravičevale z bojem proti narkokartelom. Kolumbijska vlada, ki je predhodno z Venezuelo sodelovala pri nadzoru meje zaradi kriminalnih združb, zdaj v ameriškem delovanju vidi neposredno grožnjo stabilnosti celotne celine.