Ameriška služba za priseljevanje in carino (ICE) je pridržala Rogelia Enriqueja Boluféja Izquierda, nekdanjega telesnega stražarja pokojnega kubanskega diktatorja Fidela Castra, in ga bo verjetno deportirala v Mehiko ali Ekvador. Izquierdo je bil aretiran na Floridi med prometno kontrolo, kjer so ugotovili, da naj bi bil nezakonito v državi in posedoval snov, ki spominja na kokain.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
ZDA razmišljajo o preklicu vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, ker je pozval ameriške vojake, da ne upoštevajo ukazov. Petro je v govoru na Generalni skupščini ZN pozval k radikalnim spremembam glede palestinskega genocida, ameriških vojaških akcij in podnebne krize. Njegov govor je sprožil mešane odzive.
Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente.
Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.
Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike, Dick Cheney, je umrl v starosti 84 let zaradi zapletov, povezanih s pljučnico in boleznijo srca in ožilja. Cheney je bil ključna figura v administraciji Georgea W. Busha in znan kot arhitekt vojne proti terorizmu, ki je po nekaterih ocenah neposredno ali posredno zahtevala več milijonov življenj.
Kitajska je obtožila Filipine, zaveznice ZDA, »premišljenih provokacij« na spornem območju v Zahodnem Pacifiku. Napetosti med državama se stopnjujejo, podobno kot spor s Japonsko zaradi podpore Tajvanu.
Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so po trditvah ameriškega predsednika Donalda Trumpa uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, ko so glavno mesto Caracas pretresle številne eksplozije. Poročila navajajo, da je bil tarča napadov tudi Fuerte Tiuna, največji vojaški kompleks v državi, kjer so po seriji eksplozij izbruhnili obsežni požari. Lokalne priče so poročale o preletih vojaških zrakoplovov in močnem streljanju v okolici strateških objektov.
Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno za stabilnost regije in boj proti trgovini z drogami, medtem ko so iz Venezuele pred tem prihajala opozorila o kršenju suverenosti. Incident je povzročil precejšnjo zmedo v venezuelski vojaški strukturi, saj so poročila o eksplozijah prihajala tudi iz drugih delov države. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi odstranitev Madura lahko privedla do popolnega sesutja obstoječega režima ali dolgotrajnega državljanskega konflikta.
Iranski zunanji minister Araghtschi je poudaril pripravljenost Irana za pogovore z ZDA in tehnično sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA). Kljub temu je izrecno zavrnil vsakršno razumevanje iranskega soglasja glede sporazuma o Gazi kot podporo politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Bližnjem vzhodu.
Novica ima majhno relevantnost za Slovenijo, saj se nanaša na dogodke v ZDA in Kubo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.