Letalstvo koalicije pod vodstvom Savdske Arabije napadlo taborišče jemenskih separatistov

Ruske sile so v noči na novo leto nad ukrajinsko ozemlje izstrelile več kot 200 napadalnih brezpilotnih letalnikov, katerih primarni cilji so bili objekti energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejanje označil za nameren poskus destabilizacije države ob vstopu v četrto leto vojne. Po navedbah Kijeva so ruski napadi povzročili nove težave pri oskrbi z električno energijo, kar še dodatno otežuje humanitarne razmere v zimskem času. Istočasno je Ukrajina nadaljevala s povračilnimi ukrepi na ruskem ozemlju. Ruske oblasti so sporočile, da so ukrajinski droni zadeli rafinerijo nafte v regiji Krasnodar in energetske objekte v avtonomni republiki Tatarstan ob reki Volgi. Moskva je ob tem napovedala, da bo Združenim državam Amerike predložila dokaze, pridobljene iz sestreljenih letalnikov, ki naj bi potrjevali ukrajinske načrte za napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Intenzivno stopnjevanje spopadov se dogaja v času, ko so diplomatska prizadevanja, vključno s pogovori med Donaldom Trumpom in Zelenskim, osredotočena na morebitna varnostna jamstva po koncu konflikta.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino, da je z 91 brezpilotnimi letalniki izvedla napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva je dogodek označila za poskus atentata, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obtožbe odločno zavrnil in jih označil za rusko fabrikacijo. Napetosti med državama so se dodatno stopnjevale po objavi posnetkov domnevne sestrelitve letalnikov nad Kremljem, s katerimi želi Rusija podkrepiti svoje trditve. Ameriški obveščevalni uradniki, vključno s predstavniki agencije CIA, so izrazili močan dvom o resničnosti ruskih navedb. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ocenjuje, da ukrajinske operacije v tistem obdobju niso bile usmerjene proti ruskemu predsedniku, temveč proti vojaškim objektom. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko informacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju prihodnjih vojaških ukrepov ali preusmerjanju pozornosti znotraj države, medtem ko Kijev hkrati potrjuje pogovore z Washingtonom o namestitvi ameriških sil na ukrajinskem ozemlju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru izrazil pripravljenost na resen dialog z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja pri zatiranju trgovine z mamilom. Madurove izjave prihajajo po obdobju povečanih napetosti in vojaških pritiskov s strani ZDA. Predsednik je poudaril, da je Venezuela pripravljena na pogajanja o sporazumu, če so nameni ameriške strani resni in temeljijo na dejstvih, ne pa na obtožbah o vpletenosti venezuelskega vrha v proizvodnjo mamil. Kljub spravljivemu tonu glede varnostnega sodelovanja se je Maduro izognil neposrednemu komentarju nedavnega zračnega napada na venezuelsko pristaniško območje, ki naj bi ga po poročanju tujih medijev izvedla ameriška obveščevalna agencija CIA. Maduro je hkrati izkoristil priložnost za gospodarsko ponudbo in poudaril, da je država odprta za ameriške investicije v naftni sektor, če bi ZDA potrebovale venezuelsko nafto. Ta diplomatski premik se dogaja le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno potrdil ameriške vojaške operacije proti tarčam v Venezueli.