Minnesota in Illinois tožita Trumpovo administracijo zaradi povečanega nadzora priseljevanja

Ameriški zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi po njunem mnenju nezakonite in nepotrebne uporabe agentov Urada za priseljevanje in carino (ICE). Tožnika si s pravnimi sredstvi prizadevata blokirati operacije agencije, ki naj bi se izvajale na nasilen in neustaven način, kar povzroča nemir med lokalnim prebivalstvom. Oblasti v Minneapolisu so izpostavile, da takšne strategije neposredno škodujejo migrantskim skupnostim v omenjenih zveznih državah. Tožba je odziv na zaostreno politiko zvezne vlade, ki je po navedbah tožnikov presegla svoja pooblastila pri izvajanju priseljenske zakonodaje. Državi zahtevata, da sodišče nemudoma ustavi sporne operacije, ki vključujejo agresivne racije in druge oblike prisilnih ukrepov na njunih ozemljih. Poteza odraža naraščajoče napetosti med posameznimi ameriškimi zveznimi državami in Belo hišo glede vprašanj suverenosti in humanitarne obravnave migrantov. Dogajanje se umešča v širši okvir stopnjevanja pritiska Trumpove administracije na tako imenovana zatočiščna mesta in države, ki ne sodelujejo v celoti pri deportacijah. Pravni postopki v Minnesoti in Illinoisu sledijo podobnim konfliktom v Kaliforniji, kjer so zvezni agenti kljub nasprotovanju lokalnih oblasti izvajali poostrene nadzore in aretacije.

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

Ameriški zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbi proti zvezni vladi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa zaradi dejavnosti agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Guverner Illinoisa JB Pritzker je ravnanje zveznih agentov v Chicagu označil za nevarno uporabo sile, medtem ko so oblasti v Minnesoti postopke vlade opisale kot invazijo zvezne administracije. Tožbi sta odgovor na povečano prisotnost zveznih sil, ki po mnenju tožnikov neupravičeno posegajo v lokalno pristojnost in varnost. Predstavniki obeh zveznih držav trdijo, da Washington načrtno ustvarja podnebje strahu med prebivalci, zlasti v skupnostih z večjim številom migrantov. V Illinoisu poudarjajo, da gre za zlorabo pooblastil mejnih in priseljenskih služb, ki svoje operacije izvajajo v mestnih središčih brez zadostne koordinacije z lokalnimi organi pregona. Pravni spor med zveznimi državami in Belo hišo tako prehaja v novo fazo zaostrovanja glede vprašanj priseljevanja in suverenosti posameznih držav. Tožbi sta del širšega odpora demokratskih guvernerjev proti politiki predsednika Trumpa, ki uporabo zveznih sil za nadzor notranjega priseljevanja postavlja v središče svoje agende. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bo izid teh postopkov pomembno vplival na prihodnje razmerje moči med zvezno vlado in posameznimi ameriškimi državami na področju zagotavljanja javnega reda in miru.