Grški minister Theodorikakos se je sestal s predstavniki grških poslancev iz diaspore

V grškem parlamentu se je nadaljevala seja preiskovalne komisije, ki preučuje nepravilnosti v delovanju grške agencije za kmetijske subvencije (OPEKEPE). Pred člani komisije sta v okviru zbiranja dokazov o domnevnih sistemskih zlorabah pričali nekdanji podpredsednici agencije, Maria Janci in Irini Kacinopulu, ki je funkcijo opravljala med letoma 2015 in 2016. Postopek se osredotoča na razjasnitev odgovornosti za finančne nepravilnosti, ki so pritegnile pozornost tako domačih pravosodnih organov kot evropskih institucij. Preiskava poteka v senci razprav o prenosu drugega dela obsežne kazenske dokumentacije v parlament, kar bi lahko razširilo krog odgovornih oseb. Hkrati se v pravosodnih krogih odpira vprašanje o prihodnjem sodelovanju z Evropskim javnim tožilstvom (EPPO), zlasti v luči napovedane menjave na vrhu te institucije, kjer naj bi Lauro Kövesi nasledil nemški tožilec Jens Ritter. Ta kadrovska sprememba in potek mandata treh grških tožilcev pri EPPO bi lahko pomembno vplivala na dinamiko preiskav porabe evropskih sredstev v Grčiji. Politična napetost se je stopnjevala že na prejšnjih sejah, kjer so se zvrstili procesni ugovori glede dostopa do gradiv in obsega zaslišanj. Primer OPEKEPE velja za enega največjih korupcijskih izzivov v grškem kmetijskem sektorju, saj vključuje sume o netransparentnem razdeljevanju subvencij, kar neposredno vpliva na stabilnost financiranja kmetijstva v državi. Grška vlada in opozicija ostajata na nasprotnih bregovih glede hitrosti in temeljitosti parlamentarne preiskave.

Maria Karistianu, predsednica združenja svojcev žrtev železniške nesreče v Tempih, je napovedala ustanovitev lastne politične stranke, s katero namerava sodelovati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. V nastopu na televiziji ANT1 je poudarila, da z objavo uradnega programa in imen članov ne hiti, saj želi javnosti predstaviti celovit in dodelan politični načrt. Karistianujeva je postala vidna javna osebnost po tragediji, v kateri je izgubila hčerko, in se od takrat bori za pravno odgovornost vpletenih. Na njene napovedi se je kritično odzval tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis. Poudaril je, da se vlada ne more vsebinsko opredeljevati do stranke, ki še nima konkretnih stališč in osebja, hkrati pa je opozoril na pretekle izkušnje z novimi političnimi gibanji. Marinakis je ob tem izpostavil primer iz leta 2015, ko je po njegovih besedah eksperimentiranje z neizkušenimi političnimi silami državo stalo približno 120 milijard evrov. Napoved ustanovitve stranke je sprožila mešane odzive tudi znotraj skupnosti svojcev žrtev. Medtem ko Karistianujeva trdi, da je politična aktivacija nujna za dosego pravice in sistemskih sprememb, so nekateri starši žrtev izrazili nestrinjanje s politizacijo tragedije. Vladna stran po drugi strani vztraja pri ločevanju pietete do žrtev od dnevne politike, kar nakazuje na zaostritev retorike pred prihajajočim volilnim obdobjem.

Grški podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Kostis Hadzidakis je v objavi na družbenem omrežju TikTok napovedal, da bo vlada pod vodstvom stranke Nova demokracija do leta 2026 nadaljevala z izvajanjem ključnih strukturnih reform. Po njegovih besedah namerava vlada s tem izpolniti svoje predvolilne obljube in državljanom zagotoviti konkretne rezultate. Hadzidakis je poudaril, da se kabinet ne pretvarja, da je nezmotljiv, vendar si neumorno prizadeva za napredek Grčije. Minister je v svojem nagovoru državljanom izpostavil, da volivci od vlade pričakujejo predvsem delo in oprijemljive projekte namesto praznih obljub. Pojasnil je, da je cilj zastavljenih ukrepov izboljšanje položaja Grčije na mednarodnem prizorišču in okrepitev domačega gospodarstva. Nova demokracija se po njegovih besedah osredotoča na pragmatično politiko, ki se izogiba retoričnemu pretiravanju. Napovedi o nadaljevanju reform prihajajo v času, ko se Grčija trudi ohraniti fiskalno stabilnost in spodbuditi tuji naložbeni cikel. Hadzidakisova objava služi kot neposreden kanal komuniciranja z mlajšimi volivci, prek katerega želi vlada utrditi zaupanje v svojo srednjeročno strategijo do konca mandata leta 2026.