Administracija predsednika Trumpa je sklenila trgovinski dogovor z Evropsko unijo, s čimer se je izognila grozečim 30-odstotnim carinam na evropsko blago, namesto tega pa so bile določene približno 15-odstotne uvozne dajatve. V zameno naj bi Evropa kupila za sto milijard dolarjev ameriške energije. Trump je medtem napovedal splošno carino v višini 15-20 % za večino držav, ki ne sklenejo ločenih trgovinskih sporazumov z ZDA. Kanadski trgovinski pogovori z ZDA so v intenzivni fazi, saj se države poskušajo izogniti carinam. Hkrati pa se pojavlja tudi predlog zakona, ki bi ameriškim družinam zagotovil povračilo carinskih dajatev v višini najmanj 600 dolarjev. Medtem je avstralski dolar (AUD/USD) padel, saj močan ameriški dolar in pričakovanja glede ameriške centralne banke (Fed) vplivajo na tečaj.

ZDA in Evropska unija sta dosegli splošen sporazum o carinah, vendar se bodo carine za EU kljub dogovoru še vedno zvišale za 30 %. Hkrati so ZDA opustile omejitve glede izvoza tehnologije na Kitajsko v upanju na sklenitev sporazuma in ohranitev gladkih trgovinskih odnosov. Podpredsednik ZDA JD Vance je v domači zvezni državi Ohio promiviral novo davčno zakonodajo republikanske stranke.

Predsednik Donald Trump je ob bližajočem se roku za uvedbo novih carin napovedal 25-odstotne carine na uvoz iz Indije, kar je presenetilo proizvajalce pametnih telefonov. To je storil zaradi povezav Indije z Rusijo, s čimer je pritisnil na indijskega premierja Modija. Hkrati je kritiziral indijsko in rusko gospodarstvo ter ju označil za 'mrtvi'. Trump je podpisal tudi izvršni ukaz za uvedbo 50-odstotnih carin na uvoz iz Brazilije in napovedal nov trgovinski sporazum z Južno Korejo. Kljub temu so se pojavila upanja v avtomobilskem sektorju Kanade, da bo trgovinski sporazum z ZDA vključeval izjeme. Trump je želel vzpostaviti nov globalni trgovinski red, vendar se je zaradi pritiska borznih in obvezniških trgov moral umakniti od izolacije Kitajske.