Raziskovalci iz Innsbrucka so odkrili, da lahko endofitske glive okrepijo naravno odpornost smreke proti rji, ki prizadene iglice. Ta ugotovitev bi lahko pomagala ohraniti smrekove gozdove, ki jih ogroža podnebna sprememba, saj je smreka najpogostejša drevesna vrsta v Avstriji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Mednarodna raziskovalna skupina z avstrijsko udeležbo opozarja, da je zaradi povpraševanja po slonovini, ki je že ogrozilo afriške gozdne slone, ogroženo tudi preživetje ebenovine. Ta vrsta dreves je že sicer ranljiva zaradi krčenja gozdov. Raziskovalci ugotavljajo, da nezakonita trgovina s slonovino posredno škoduje ekosistemom, v katerih raste ebenovina.
V Evropi se zaradi napada insektov pospešeno sušijo drevesa. Študija, pri kateri je sodelovala tudi Švicarska zvezna raziskovalna ustanova za gozd, sneg in krajino (WSL), je pokazala, da so ogrožene tudi drevesne vrste, ki so veljale za odporne, kot sta navadni bor in bela jelka. To odpira vprašanja o njihovi prihodnji primernosti.
Tropski deževni gozdovi v Avstraliji so prvi, ki zaradi globalnega segrevanja dokazano sproščajo več ogljikovega dioksida (CO2), kot ga absorbirajo. Raziskovalci ugotavljajo, da so ti gozdovi, ki so bili nekoč pomembni shranjevalci CO2, zdaj zaradi vročine, suše in ciklonov postali vir emisij. Zmanjšuje se tudi sposobnost shranjevanja CO2 v drugih pragozdovih, kar vzbuja zaskrbljenost.
V Avstriji se je od leta 1492 razširilo 1.614 tujerodnih rastlinskih vrst, opozarjajo dunajski ekologi Franz Essl in Michael Glaser. Med njimi jih 93 škoduje zdravju, kmetijstvu, gozdarstvu in biotski raznovrstnosti. Ena takšnih je ambrozija, ki povzroča alergije.
Podnebne spremembe se po svetu pospešujejo, medtem ko se pri varstvu podnebja pojavljajo nazadovanja. Vrh v amazonskem območju naj bi ponudil nove spodbude, saj poudarja grozeče nevarnosti podnebnih sprememb.
Številne vrste divjih opraševalcev, vključno s čebelami in metulji, se v Evropi soočajo z naraščajočimi grožnjami zaradi izgube habitatov, podnebnih sprememb in onesnaževanja. Število ogroženih vrst divjih čebel se je v zadnjem desetletju podvojilo, prav tako pa se povečuje število ogroženih vrst metuljev. IUCN opozarja, da je preživetje teh ključnih opraševalcev močno ogroženo.
Ohranjanje gozdov in boj proti podnebnim spremembam sta pomembna tudi za Slovenijo, saj ima ta veliko gozdov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.