V mestu Wels v Avstriji je policija ustavila 33-letno voznico, ki je imela v krvi skoraj 1,7 promila alkohola. V vozilu sta bila tudi njena dva majhna otroka. Ženska je pred tem poskušala pobegniti policiji. V Wartbergu an der Krems pa so policisti ustavili motorista, ki je bil pod vplivom prepovedanih substanc in ni imel vozniškega dovoljenja. Motorist se je pred policijo skrival v avtopralnici.

Na Dunaju so v četrtek v dveh ločenih incidentih napadli policiste. V središču mesta je moški zavrnil identifikacijo in napadel policiste, ki so ga želeli privesti na policijsko postajo. V Rudolfsheim-Fünfhaus pa je prišlo do nasilja med posredovanjem v hotelu.

V Bachmanningu v Zgornji Avstriji se je zgodila tragična nesreča pri gozdarskih delih. 85-letni kmet je padel s sedem metrov visokega odra, ko je delal na hrastu. Nesrečo je opazil gobar, ki je našel pokojnega kmeta, vendar je bilo že prepozno.

V Tarrenzu v Tirolski se je v nedeljo popoldne zgodila nesreča, v kateri so bili poškodovani štirje mladostniki, stari med 15 in 17 let. Šestnajstletni voznik je izgubil nadzor nad starodobnim traktorjem, ki se je prevrnil in strmoglavil po pobočju. Vsi štirje so padli iz vozila. Stanje enega od njih je resno.

V tirolski klami Arzbergklamm pri Telfsu je v četrtek 58-letni moški padel približno 50 metrov v globino in umrl. Moški se je zjutraj odpravil na pohod, a se ni pojavil na dogovorjenem srečanju z znancem. Po iskalni akciji, v kateri so sodelovali policisti, gorska reševalna služba, policijski helikopter in policijski droni, so ga našli mrtvega na težko dostopnem terenu.

V Bad Kreuznu v Zgornji Avstriji je v četrtek zvečer 43-letni voznik iz okraja Perg zaradi alkoholiziranosti izgubil nadzor nad vozilom in se prevrnil. Vozilo je obstalo na strehi. Po poročanju policije se voznik v nesreči ni poškodoval.

V Salzburgu so aretirali 53-letnega romunskega državljana na podlagi evropskega pripornega naloga. Moški je osumljen, da je v Romuniji hudo poškodoval svojo 51-letno ženo, ki je kasneje umrla v bolnišnici. Po dejanju je pobegnil, aretirali pa so ga v salzburškem okrožju Schallmoos.

V noči na petek je v Spielbergu v avstrijski Štajerski civilna patrulja ustavila 18-letnika z vozniškim dovoljenjem za poskusno dobo, ki je na hitri cesti Murtal (S36) vozil s hitrostjo 233 km/h. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljenje, njegovo vozilo pa začasno zasegli, ker naj bi ga 'preizkušal'. Vozilo je bilo kupljeno šele dan prej.

V več avstrijskih bolnišnicah so kmalu po polnoči na prvi dan leta 2026 pozdravili prve novorojenčke. Prva deklica v zvezni deželi Spodnja Avstrija, po imenu Luna, se je rodila ob 0.15 v univerzitetni kliniki v Tullnu. Poročila o zdravih novorojenčkih so prišla tudi iz drugih delov države, med drugim iz Dunaja, Tirolske, Zgornje Avstrije in Salzburga. Bolnišnično osebje je potrdilo, da so vsi porodi potekali brez zapletov ter da so matere in otroci v dobrem zdravstvenem stanju. Rojstvo prvih otrok v novem letu ostaja tradicionalno spremljan dogodek v avstrijskem javnem prostoru, ki simbolizira nov začetek po prestopu v novo koledarsko leto.

V avstrijskih porodnišnicah so kmalu po polnoči na prvi dan novega leta pozdravili prve otroke. Najhitreje se je v deželi Salzburg rodila deklica Džaneta (Dzeneta), ki je na svet prijokala v deželni bolnišnici le minuto po polnoči. Zdravstveno osebje je potrdilo, da sta tako mati kot otrok v dobrem zdravstvenem stanju, čeprav je bila deklica med najhitrejšimi v državi. Le v Zgornji Avstriji so zabeležili rojstvo točno ob polnoči, kar deklico iz Salzburga uvršča na drugo mesto v državi po hitrosti rojstva v novem letu. Novorojenčke so pozdravili tudi v drugih deželah, med drugim na Koroškem. V kliničnem centru v Celovcu se je ob 3.35 rodil deček, drugo koroško novoletno rojstvo pa so zabeležili v bolnišnici v Šentvidu ob Glini (St. Veit an der Glan). Družina deklice iz Salzburga sicer prihaja z Bavarske, kar dogodku dodaja mednarodno noto, saj so novo leto in novega družinskega člana dočakali v sosednji državi. Tradicionalno spremljanje prvih rojstev v letu ostaja priljubljena tema v avstrijskih in regionalnih medijih.

Na Dunaju so v novoletni noči obeležili rojstvo prvega otroka v letu 2026. Deček z imenom Elio je prijokal na svet ob 00.22 v kliniki Donaustadt. Po podatkih dunajskega zdravstvenega združenja (Wiener Gesundheitsverbund) sta tako novorojenček kot mati po porodu v dobrem zdravstvenem stanju. Porod prvega otroka v družini je potekal brez zapletov, deček pa je ob rojstvu tehtal 3770 gramov in bil visok 53 centimetrov. Čeprav je Elio postal prvi dunajski novorojenček v novem letu, v širšem avstrijskem merilu ni zasedel prvega mesta, saj so v drugih delih države porode zabeležili še nekoliko prej. Dogodek v avstrijski prestolnici vsako leto pritegne pozornost javnosti kot simbolni začetek novega koledarskega obdobja, zdravstveno osebje v kliniki Donaustadt pa je potrdilo, da je bila prva letošnja porodna izkušnja v njihovi ustanovi uspešna in mirna.

V porodnišnici Salzkammergut Klinikum Bad Ischl v Zgornji Avstriji so ob prvem dnevu leta 2026 zabeležili rojstvo prvega otroka v tej zvezni deželi. Deklica z imenom Malia Ella se je rodila točno ob polnoči, kar predstavlja izjemno redko časovno uskladitev z začetkom novega koledarskega leta. Ob rojstvu je tehtala 3380 gramov in merila 51 centimetrov. Njeni starši prihajajo iz bližnjega kraja Bad Goisern. Dogodek je v lokalni in nacionalni javnosti požel precej pozornosti, saj velja rojstvo prvega otroka v letu za simboličen znak upanja in novih začetkov. Regionalni predstavniki so ob tem dogodku novorojenki in vsem ostalim staršem, ki so v tem času dobili otroke, izrekli čestitke in poudarili pomen družinske politike v regiji. Deklica Malia Ella je s svojo točno tempirano potjo na svet postala osrednja osebnost prazničnih poročil v avstrijskih medijih.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so se z začetkom leta 2025 občutno povišale cene v lokalnem in regionalnem potniškem prometu. Podražitve niso omejene zgolj na splošno uveljavljeno vozovnico Deutschlandticket, temveč vključujejo širši spekter tarifnih razredov za avtobusne in vlakovne prevoze. Poleg višjih stroškov za potnike na razmere v javnem prometu vplivajo tudi napeti tarifni pogovori med sindikati in delodajalci, ki bi lahko privedli do dodatnih motenj v prometu. Trend rasti cen javnega prevoza je tesno povezan z izzivi pri financiranju trajnostnih prometnih rešitev v celotni regiji. Medtem ko so oblasti zagotovile dolgoročen obstoj enotne nemške vozovnice, se uporabniki soočajo s finančnim bremenom, ki presega prvotne napovedi ob uvedbi ugodnejših potovalnih kuponov. Situacija v Nemčiji odraža širše evropske trende, kjer države poskušajo uravnotežiti dostopnost trajnostne mobilnosti z naraščajočimi stroški vzdrževanja infrastrukture in energentov.

Glede na izsledke raziskave, ki jo je izvedla agencija Marketagent za Marienkron Retreat & Health Resort, se post v Avstriji vse bolj utrjuje kot pomemben del zavesti o zdravju. Raziskava je pokazala, da skoraj polovica Avstrijcev, natančneje 46,5 odstotka, načrtuje postenje v letu 2026. To vključuje različne oblike omejevanja prehrane, od posameznih postnih dni in intervalnega postenja do tradicionalnega postnega časa pred veliko nočjo ali celovitih postnih kur. Zanimanje za tovrstne zdravstvene prakse se povečuje, saj je v tekočem letu vsaj občasno postilo 32,6 odstotka anketirancev. Rezultati kažejo na rastoč trend skrbi za telesno dobrobit v sosednji državi, kjer se prebivalci pogosteje odločajo za nadzorovane načrte prehranjevanja. Med najbolj priljubljenimi metodami sta se izkazala intervalno postenje in pitje sokov, kar odraža sodobne pristope k preventivnemu zdravju in dobremu počutju.

V Avstriji so bile trgovine na zadnji dan leta, 31. decembra, odprte po prilagojenem urniku. Čeprav silvestrovo v državi velja za običajen delovni dan, so številni trgovci zaradi prazničnega časa in kolektivnih pogodb skrajšali obratovanje svojih poslovalnic. Potrošniki so lahko nakupe opravili predvsem v dopoldanskih urah, medtem ko so se vrata večine trgovin zaprla že zgodaj popoldne. V nekaterih mestih, kot je Dunaj, so določene trgovine na strateških lokacijah, kot so železniške postaje, ostale odprte tudi dlje, da bi zagotovile oskrbo z nujnimi živili in potrebščinami za praznovanja. Posebna pravila so veljala tudi v zvezni deželi Predarlsko, kjer so trgovci prav tako sledili praksi skrajšanega delovnega časa. Trgovske verige so kupce vnaprej opozarjale, naj nakupe za silvestrske večerje in novoletna kosila opravijo pravočasno. Na prvi dan novega leta, 1. januarja, ki je v Avstriji z zakonom določen dela prost dan, je večina trgovin ostala zaprtih, z izjemo nekaterih specializiranih prodajaln v turističnih središčih in na večjih prometnih vozliščih. Takšna ureditev je v Avstriji običajna in temelji na dogovorih med sindikati in delodajalci, ki zaposlenim omogočajo krajši delovnik pred vstopom v novo leto.

Avstrijska nujna telefonska številka za otroke in mladostnike Rat auf Draht je v letošnjem letu poročala o znatnem porastu števila klicev na pomoč, povezanih s temami strahu in družinskega nasilja. Skupno je pomoč na številki 147 letos poiskalo približno 40.500 otrok, mladostnikov in mladih odraslih. Analiza podatkov kaže, da so se mladi na svetovalce najpogosteje obračali zaradi vprašanj o psihosocialni oskrbi, ki ji sledijo družinske težave in samomorilne misli. Svetovalna linija, ki deluje pod okriljem avstrijskega Rdečega križa, ostaja ključna točka za mlade v stiski. Izrazito povečanje števila poizvedb o nasilju v domačem okolju kaže na poglabljanje stisk med mladostniki v sosednji Avstriji. Strokovnjaki poudarjajo, da je dostopnost takšnih brezplačnih in anonimnih storitev nujna za zgodnje odkrivanje težav in preprečevanje hujših posledic na duševno zdravje najmlajših članov družbe.

Najnovejša epizoda priljubljene nemške kriminalistične serije Tatort z naslovom Nachtschatten, ki se odvija v Dresdnu, je v javnosti sprožila vprašanja o verodostojnosti prikazane zgodbe. V središču zapleta je 16-letnica, ki trdi, da je pobegnila iz kleti, kjer jo je oče zadrževal vse njeno življenje. Scenarij se močno opira na grozljive resnične primere, ki so v preteklosti pretresli evropsko in svetovno javnost, predvsem v Avstriji in Nemčiji. Analiza obravnava vprašanje, ali so takšni primeri v resnici mogoči in kako se skladajo z dokumentirano zgodovino. Ob tem so se mediji in strokovnjaki spomnili najbolj znanih žrtev dolgoletnega ujetništva, med katerimi izstopata Natascha Kampusch in Elisabeth Fritzl. Razprava se osredotoča na psihološke posledice takšne izolacije in zmožnost žrtev, da se po letih popolne odrezanosti od zunanjega sveta ponovno vključijo v družbo. Čeprav gre za fiktivno vsebino v okviru televizijske serije, so avtorji uporabili resnične motive za ustvarjanje napetosti in opozarjanje na problematiko nasilja v družini ter skritih zločinov, ki se lahko dogajajo v neposredni bližini stanovanjskih naselij.

Dunajska filharmonija je 1. januarja v dvorani Musikverein izvedla svoj tradicionalni novoletni koncert, ki ga vsako leto prek radia, televizije in pretočnih platform spremljajo gledalci v približno 150 državah. Letošnji dogodek je zaznamoval nastop kanadskega pianista in dirigenta Krystiana Bezuidenhouta, ki je sploh prvič vodil ta sloviti orkester. V ospredju programa so bila, kot je v navadi, dela družine Strauss in njihovih sodobnikov, vendar je dirigent s svojo energijo in sproščenostjo poskrbel za nepozaben nastop, ki je hitro postal viralen na družbenih omrežjih. Obiskovalci v zlati dvorani in gledalci pred zasloni so bili priča prizorom, ki so za tovrstne protokolarne dogodke nenavadni. Bezuidenhout je med dirigiranjem pokazal izjemno mero navdušenja, kar je spodbudilo številne goste v dvorani, da so s svojimi mobilnimi telefoni posneli utrinke nastopa. Kljub sproščenemu vzdušju je koncert ohranil visoko umetniško raven, po kateri slovijo dunajski glasbeniki. Dogodek ostaja eden najpomembnejših kulturnih mejnikov na začetku leta, ki združuje ljubitelje klasične glasbe po vsem svetu in hkrati promovira avstrijsko prestolnico kot svetovno glasbeno središče.

Dunajski filharmoniki so uradno naznanili, da bo prestižni novoletni koncert leta 2027 vodil ruski dirigent Tugan Sokhiev. To bo njegov prvi nastop za pultom tega svetovno znanega glasbenega dogodka, ki tradicionalno poteka v zlati dvorani Musikvereina. Sokhiev bo na tem mestu nasledil Yannicka Nézet-Séguina, ki je koncert vodil leta 2025. Odločitev orkestra potrjuje tesno sodelovanje s 49-letnim dirigentom, ki z dunajskimi glasbeniki redno sodeluje že od leta 2009. Predsednik Dunajskih filharmonikov Daniel Froschauer je ob razglasitvi poudaril, da Sokhieva z orkestrom veže globoko glasbeno zaupanje in prijateljstvo, ki se je skozi leta nenehno poglabljalo. Ruski dirigent, ki je znan po svojem zavzemanju za mir, je v letu 2025 z orkestrom že uspešno izvedel koncert v Schönbrunnu in slavnostni koncert ob obletnici Johanna Straussa, s čimer je dokazal svojo strokovnost pri interpretaciji dunajske glasbene dediščine. Izbira Sokhieva odraža strategijo orkestra, ki v zadnjem obdobju priložnost za vodenje najpomembnejšega klasičnega dogodka leta namenja novim obrazom iz svojega ožjega kroga stalnih sodelavcev.

Tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov v zlati dvorani Musikvereina je letos zaznamoval premierni nastop kanadskega dirigenta Yannicka Nézet-Séguina. Glasbenik, ki sicer vodi slovito Metropolitansko opero v New Yorku in Filadelfijski orkester, je s svojo interpretacijo dunajskega valčka in polk prvič stopil pred svetovno občinstvo tega prestižnega dogodka. Program je vključeval klasična dela družine Strauss in njihovih sodobnikov, hkrati pa je koncert prinesel zgodovinske mejnike, vključno z nastopom prve afroameriške glasbenice v osrednji vlogi, kar odraža postopno modernizacijo institucije. Dogodek, ki ga v neposrednem prenosu spremlja več milijonov gledalcev v več kot 90 državah po svetu, je minil v znamenju optimizma in glasbene odličnosti. Dunajski filharmoniki so pod taktirko debitanta Nézet-Séguina ohranili tradicionalno svežino, hkrati pa vpeljali nove umetniške pristope, ki so bili s strani kritikov in občinstva toplo sprejeti. Koncert ostaja eden najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu, ki vsako leto simbolično poveže ljubitelje klasične glasbe preko državnih meja.

Približno 550.000 obiskovalk in obiskovalcev je v noči na četrtek kljub nizkim temperaturam in močnemu vetru na Dunaju na tradicionalni Silvestrski poti (Silvesterpfad) proslavilo vstop v novo leto. Mestne oblasti so v svoji bilanci dogodek ocenile kot izjemno uspešen, saj je praznovanje v avstrijski prestolnici minilo brez večjih incidentov. Silvestrska pot, ki se vije skozi staro mestno jedro Dunaja, je znova potrdila status ene največjih novoletnih prireditev na prostem v Evropi. Obiskovalci so uživali v raznolikem glasbenem programu in bogati gostinski ponudbi, ki je bila razporejena na več prizoriščih. Kljub neugodnim vremenskim razmeram, ki sta jih zaznamovala mraz in veter, se je množica zbrala, da bi skupaj pričakala polnoč, kar kaže na veliko priljubljenost tega tradicionalnega dogodka.

V dvorani dunajskega Musikvereina se je odvil tradicionalni novoletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki ga je letos prvič vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin. Dirigent z orkestrom sodeluje že od leta 2010, tokrat pa je v Zlati dvorani pripravil program, ki je vključeval pet krstnih izvedb. Posebnost letošnjega repertoarja je bila vključitev del dveh skladateljic, s čimer so filharmoniki obogatili sicer tradicionalni nabor skladb dinastije Strauss in njihovih sodobnikov. Glasbena prireditev velja za enega najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov na svetu, ki ga v neposrednem prenosu spremljajo gledalci v številnih državah. V Sloveniji sta prenos zagotovila TV SLO 1 in Program Ars. Koncert se je kot običajno zaključil s tradicionalnim voščilom in obveznimi dodatki, ki v novoletnem času privabijo milijonsko občinstvo pred televizijske zaslone po vsem svetu.

Novoletni koncert Dunajske filharmonije, ki bo 1. januarja 2026 potekal v zlati dvorani Musikverein na Dunaju, bo dirigiral Yannick Nézet-Séguin, sicer tudi vodja Metropolitanskega orkestra iz Montreala. Koncert, ki ga bo spremljalo več kot 50 milijonov gledalcev po vsem svetu, ima sicer tudi temnejšo preteklost.

Berlinski filharmoniki so pod taktirko šefa dirigenta Kirilla Petrenka izvedli tradicionalni novoletni koncert, s katerim so simbolično napovedali vstop v leto 2026. Dogodek, ki velja za enega izmed kulturnih vrhuncev ob koncu leta, je v dvorani gostil številne ugledne goste, med katerimi je bila tudi nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel. Petrenko je ob tej priložnosti občinstvu in javnosti namenil novoletno poslanico z dobrimi željami za prihajajoče obdobje. Koncert ne predstavlja le glasbenega praznovanja, temveč tudi uvod v ambiciozno sezono orkestra. Ta bo vključevala tesnejše sodelovanje s salzburškim festivalom, kjer bodo glasbeniki pod Petrenkovim vodstvom začeli z obsežnim večletnim projektom izvajanja Wagnerjeve tetralogije Nibelunški prstan. Izvedba v Berlinu je tako služila kot pomemben umetniški mejnik pred selitvijo velikih produkcij na mednarodne odre v Avstriji.

Nemški avtocestni organi so objavili najnovejšo prometno napoved, ki izpostavlja odseke z največjim tveganjem za nastanek zastojev zaradi vzdrževalnih del. Gradbena dela na avtocestnem omrežju še naprej predstavljajo glavni vir zamud in slabe volje med vozniki, saj se na ključnih prometnicah pričakujejo znatne zgostitve prometa. Strokovnjaki opozarjajo, da je verjetnost za zastoj na nekaterih specifičnih trasah, kjer potekajo intenzivna obnovitvena dela, izjemno visoka, zato voznikom svetujejo pravočasno načrtovanje poti in spremljanje aktualnih informacij. Prometne obremenitve so tesno povezane tudi s preteklimi dogodki na nemških in avstrijskih avtocestah, kjer so začetki počitnic v preteklosti že povzročali prometni kolaps. Poleg samega obsega prometa na pretočnost vplivajo tudi izredni dogodki, kot so preobremenjena tovorna vozila in kopičenje odpadkov ob cestiščih, kar zahteva dodatne posege vzdrževalnih služb. Nemške oblasti poudarjajo, da bodo gradbišča ostala stalnica v prihodnjih mesecih, saj so nujna za dolgoročno ohranitev infrastrukture, kljub trenutnim nevšečnostim, ki jih povzročajo potnikom.

Z začetkom leta 2024 se je povišala cena cestnine za prevoz skozi predor Karavanke. Za vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone, kar vključuje večino osebnih avtomobilov, se je pristojbina zvišala za 20 centov. Nova cena za enkratno vožnjo skozi predor tako znaša devet evrov z vključenim davkom na dodano vrednost. Gre za prvo povišanje cen v letošnjem letu, ki neposredno vpliva na potnike med Slovenijo in Avstrijo. Upravljavca avtocest v obeh državah, slovenski Dars in avstrijski Asfinag, redno usklajujeta cene cestnin glede na inflacijo in stroške vzdrževanja ključne čezmejne infrastrukture. Podražitev velja za vse uporabnike, ki predor prečkajo v kateri koli smeri, in je že stopila v veljavo.

Na zadnji dan leta je na zgornjem Bavarskem v južni Nemčiji prišlo do iztirjenja vagona tovornega vlaka, ki je prevažal nevarno blago. Incident se je zgodil na odseku med postajama Rosenheim Süd in Raubling, zaradi česar so nemške železnice (DB) do nadaljnjega popolnoma zaprle progo proti Kufsteinu in Innsbrucku na Tirolskem. Po navedbah tiskovnega predstavnika Deutsche Bahn je bila proga blokirana do večernih ur, kar je povzročilo odpovedi in znatne zamude v mednarodnem potniškem prometu. Zaradi zapore so morali vlaki na progi med Salzburgom in Kufsteinom, ki poteka preko t. i. nemškega vogala (Deutsches Eck), uporabiti obvoze. Prevozniki so sporočili, da bo zapora zaradi odstranjevanja posledic nesreče in varnostnih protokolov, povezanih z nevarnim tovorom, ostala v veljavi tudi čez silvestrovo. Za potnike na prizadeti relaciji so organizirali nadomestne prevoze oziroma jih preusmerili na alternativne poti, medtem ko preiskava o vzroku iztirjenja še poteka.

Dunajsko podjetje za javni prevoz Wiener Linien je sporočilo, da so v letošnjem letu zabeležili 1.531 primerov, ko so nepravilno parkirana vozila blokirala poti avtobusov ali tramvajev. Takšno početje povzroča znatne zamude, prekinjene intervale in časovne izgube za številne potnike. Največ težav povzročajo avtomobili, ki so parkirani neposredno na tramvajskih tirih ali ob avtobusnih postajališčih, kjer onemogočajo varen uvoz in izvoz vozil javnega prevoza. Mestne oblasti in upravljalec javnega prometa so na nekaterih najbolj kritičnih točkah že uvedli gradbene ukrepe, ki fizično preprečujejo napačno parkiranje, kar se je izkazalo za učinkovito pri zmanjševanju števila blokad. Kljub temu število kršitev ostaja visoko, zato so za leto 2026 že napovedali znatno povišanje glob za kršitelje. Trenutne razmere v avstrijski prestolnici kažejo na nujnost dodatnih infrastrukturnih prilagoditev in strožje nadzorne politike, da bi zagotovili neoviran pretok potnikov v mestnem jedru.

Železniški promet je bil danes zjutraj na glavni postaji v Salzburgu močno oviran zaradi okvare signalne naprave. Potniki so morali pričakovati do tri ure zamude. Prizadete so bile vse smeri, vključno z glavnimi povezavami z Dunajem, Münchnom in Beljakom.

Avstrija bo leta 2026 ukinila možnost nakupa lepilnih vinjet za avtomobile in uvedla višje cestnine. Potniki, ki potujejo v Avstrijo, morajo biti pozorni na te spremembe.

Tirolska bo od 20. decembra 2025 do 6. aprila 2026 ponovno uvedla zapore cest za izogibanje prometnim zastojem na nižjerazrednih cestah. Ukrep bo veljal v okrožjih Kufstein, Reutte, Imst in Schwaz, pa tudi v širšem območju Innsbrucka zaradi gradbenih del na mostu Luegbrücke. Cilj je zagotoviti prometno in oskrbovalno varnost v prizadetih območjih.

Promet na avstrijskih avtocestah in hitrih cestah se je letos povečal, vendar je bilo na 86 od 211 števnih mest v prvih enajstih mesecih manj osebnih vozil kot lani. Najbolj obremenjena avtocesta v Avstriji ostaja dunajska južna obvoznica (A23) z več kot 59 milijoni osebnih vozil od začetka leta, kar je približno 2,9 milijona manj kot v istem obdobju lani.

V več avstrijskih bolnišnicah so kmalu po polnoči na prvi dan leta 2026 pozdravili prve novorojenčke. Prva deklica v zvezni deželi Spodnja Avstrija, po imenu Luna, se je rodila ob 0.15 v univerzitetni kliniki v Tullnu. Poročila o zdravih novorojenčkih so prišla tudi iz drugih delov države, med drugim iz Dunaja, Tirolske, Zgornje Avstrije in Salzburga. Bolnišnično osebje je potrdilo, da so vsi porodi potekali brez zapletov ter da so matere in otroci v dobrem zdravstvenem stanju. Rojstvo prvih otrok v novem letu ostaja tradicionalno spremljan dogodek v avstrijskem javnem prostoru, ki simbolizira nov začetek po prestopu v novo koledarsko leto.

Na Dunaju so v novoletni noči obeležili rojstvo prvega otroka v letu 2026. Deček z imenom Elio je prijokal na svet ob 00.22 v kliniki Donaustadt. Po podatkih dunajskega zdravstvenega združenja (Wiener Gesundheitsverbund) sta tako novorojenček kot mati po porodu v dobrem zdravstvenem stanju. Porod prvega otroka v družini je potekal brez zapletov, deček pa je ob rojstvu tehtal 3770 gramov in bil visok 53 centimetrov. Čeprav je Elio postal prvi dunajski novorojenček v novem letu, v širšem avstrijskem merilu ni zasedel prvega mesta, saj so v drugih delih države porode zabeležili še nekoliko prej. Dogodek v avstrijski prestolnici vsako leto pritegne pozornost javnosti kot simbolni začetek novega koledarskega obdobja, zdravstveno osebje v kliniki Donaustadt pa je potrdilo, da je bila prva letošnja porodna izkušnja v njihovi ustanovi uspešna in mirna.

V avstrijski zvezni deželi Tirolski in v Celovcu je med praznovanjem novega leta prišlo do več resnih nesreč s pirotehničnimi sredstvi. V naselju Erl v okraju Kufstein je 14-letnemu madžarskemu državljanu ob eksploziji pirotehničnega telesa odtrgalo mezinec na desni roki. Reševalci so najstnika nemudoma prepeljali v bolnišnico, medtem ko policija še preiskuje natančen potek dogodka. Sočasno se je v Längenfeldu hudo poškodoval 38-letni avstrijski državljan. Pri prižiganju baterije ognjemetnih raket ga je ena izmed njih zadela neposredno v obraz in mu povzročila težke poškodbe. Tudi v Celovcu so obravnavali podoben primer, kjer se je 17-letnik poškodoval pri uporabi pirotehnike kategorije F2. Ognjemetno telo se je prevrnilo in začelo izstreljevati rakete vodoravno, pri čemer je mladostnik utrpel poškodbe oči in potreboval nujno medicinsko pomoč.

Glede na izsledke raziskave, ki jo je izvedla agencija Marketagent za Marienkron Retreat & Health Resort, se post v Avstriji vse bolj utrjuje kot pomemben del zavesti o zdravju. Raziskava je pokazala, da skoraj polovica Avstrijcev, natančneje 46,5 odstotka, načrtuje postenje v letu 2026. To vključuje različne oblike omejevanja prehrane, od posameznih postnih dni in intervalnega postenja do tradicionalnega postnega časa pred veliko nočjo ali celovitih postnih kur. Zanimanje za tovrstne zdravstvene prakse se povečuje, saj je v tekočem letu vsaj občasno postilo 32,6 odstotka anketirancev. Rezultati kažejo na rastoč trend skrbi za telesno dobrobit v sosednji državi, kjer se prebivalci pogosteje odločajo za nadzorovane načrte prehranjevanja. Med najbolj priljubljenimi metodami sta se izkazala intervalno postenje in pitje sokov, kar odraža sodobne pristope k preventivnemu zdravju in dobremu počutju.

Državno tožilstvo v Eisenstadtu je sprožilo preiskavo po smrti 17-letne deklice, ki je v začetku decembra umrla med nujno operacijo v kliniki Oberwart na Gradiščanskem. Po poročanju avstrijskih medijev so mladenko v bolnišnico pripeljali v kritičnem stanju, kljub naporom medicinskega osebja pa je med posegom izgubila življenje. Tožilstvo je za ugotovitev natančnega vzroka smrti odredilo obdukcijo, s katero bodo preverili morebitne nepravilnosti pri zdravljenju. Preiskava je še v začetni fazi, saj tožilstvo preučuje vse okoliščine primera in medicinsko dokumentacijo. Uprava bolnišnice se na poizvedbe o podrobnostih posega še ni uradno odzvala, so pa potrdili sodelovanje z organi pregona. Primer je v avstrijski javnosti vzbudil precejšnjo pozornost, saj so vprašanja o poteku nujne operacije in morebitni zdravniški napaki za zdaj še neodgovorjena. Policija in tožilstvo v Eisenstadtu nadaljujeta zbiranje informacij o dogodku, ki je pretresel lokalno skupnost ob meji z Madžarsko.

V torek, 30. decembra 2025, se je v naselju Münzkirchen v zgornjeavstrijskem okraju Schärding zgodila nesreča s pirotehniko, v kateri je bil hudo poškodovan 17-letni mladenič. Po navedbah avstrijske policije sta 17-letnik in njegov 16-letni prijatelj, nemški državljan, na vrtu stanovanjske hiše prižigala pirotehnična sredstva kategorije F4, ki so v prosti prodaji prepovedana in zahtevajo strokovno usposobljenost za uporabo. Do nesreče je prišlo okoli 11.40, ko je mlajši mladenič prižgal petardo, ki jo je starejši še vedno držal v desni roki. Pripomoček je eksplodiral takoj po vžigu, še preden ga je 17-letnik uspel odvreči. Zaradi hudih poškodb roke so ponesrečenca po prvi oskrbi z reševalnim helikopterjem prepeljali v univerzitetno kliniko Kepler v Linzu. 16-letni prijatelj, ki mu je uspelo pravočasno odskočiti, je utrpel lažje poškodbe. Policija je ugotovila, da sta mladostnika pirotehniko pridobila nezakonito, saj zaradi starosti in pomanjkanja strokovnih znanj ne bi smela rokovati s sredstvi kategorije F4. Preiskava o izvoru pirotehnike še poteka, policija pa je napovedala več ovadb zaradi kršitev zakona o pirotehničnih sredstvih. Incident ponovno odpira vprašanje varnosti in dostopnosti nevarnih eksplozivnih sredstev pred praznovanjem novega leta.

Avstrijska nujna telefonska številka za otroke in mladostnike Rat auf Draht je v letošnjem letu poročala o znatnem porastu števila klicev na pomoč, povezanih s temami strahu in družinskega nasilja. Skupno je pomoč na številki 147 letos poiskalo približno 40.500 otrok, mladostnikov in mladih odraslih. Analiza podatkov kaže, da so se mladi na svetovalce najpogosteje obračali zaradi vprašanj o psihosocialni oskrbi, ki ji sledijo družinske težave in samomorilne misli. Svetovalna linija, ki deluje pod okriljem avstrijskega Rdečega križa, ostaja ključna točka za mlade v stiski. Izrazito povečanje števila poizvedb o nasilju v domačem okolju kaže na poglabljanje stisk med mladostniki v sosednji Avstriji. Strokovnjaki poudarjajo, da je dostopnost takšnih brezplačnih in anonimnih storitev nujna za zgodnje odkrivanje težav in preprečevanje hujših posledic na duševno zdravje najmlajših članov družbe.

Koprski kriminalisti so po preiskavi, ki se je začela maja 2024, prijeli 42-letnega državljana Slovenije iz območja Postojne, osumljenega proizvodnje in prodaje živil (bombonov in čokolade) s THC. Preiskava se je začela po obvestilu avstrijske Agencije za zdravje in varnost hrane, ki je v izdelkih slovenskega proizvajalca odkrila zdravju škodljive snovi. Osumljenec je dejavnost opravljal pod krinko pravne osebe in je po zaslišanju končal v priporu. Kazensko so ovadili tudi podjetje, kjer je potekala proizvodnja in prodaja.

V zgornjeavstrijskem mestu Bad Ischl in njegovi okolici so v noči na petek ob 22.41 zabeležili šibek potresni sunek z magnitudo 2,6. Po podatkih avstrijske seizmološke službe GeoSphere Austria je bilo žarišče potresa v bližini omenjenega kraja v okrožju Gmunden. Čeprav so prebivalci tresenje tal posamezno zaznali, seizmologi poudarjajo, da pri takšni magnitudi ni pričakovati gmotne škode na zgradbah. Do sedaj poročil o kakršnih koli poškodbah infrastrukture ali objektov ni bilo. Dogodek je minil brez večjih posebnosti, saj gre za naravni pojav nizke intenzitete, ki v alpskem prostoru ni neobičajen. Avstrijske oblasti so javnost o dogodku obvestile v petek zgodaj zjutraj in potrdile, da dodatni ukrepi niso bili potrebni. Prebivalci so sunek opisali kot rahel tresljaj, ki ni povzročil preplaha ali ogrozil varnosti v regiji, ki je sicer priljubljena turistična destinacija.

V nedeljo sta se na smučišču Hochficht v okrožju Rohrbach zgodili dve smučarski nesreči. Osemnajstletni češki deskar na snegu se je med smuko po strmini zaletel v drugega smučarja in padel, pri tem pa se je poškodoval v obraz. Povzročitelj nesreče je pobegnil s kraja dogodka. Kmalu zatem je 41-letni moški iz okrožja Rohrbach padel na neurejeni dovozni poti do gostišča in se hudo poškodoval, ko je zapustil urejeno smučišče, da bi opazoval svoje otroke pri smučarskem tečaju.

Požar, ki je zajel približno osem hektarjev gozda na območju Nordkette nad Innsbruckom, še ni popolnoma pogašen. Kljub temu so se v ponedeljek začela zaključna dela gašenja. Na terenu je bilo med 50 in 70 gasilcev, ki so se trudili z omejevanjem preostalih žarišč.

V soboto popoldne je na pobočju Nordkette nad Innsbruckom izbruhnil gozdni požar. Gasilci so se borili z ognjem, ki je bil viden iz skoraj vseh delov mesta. Vzrok požara še ni znan.

V kraju Wiener Neudorf v okrožju Mödling je v nedeljo dopoldne izbruhnil požar v večstanovanjski hiši. Gasilci so rešili številne stanovalce, več oseb pa je bilo lažje poškodovanih. Na pomoč je prispelo približno 150 gasilcev iz več gasilskih enot. Požar je bil kmalu pod nadzorom, štiri osebe pa so bile odpeljane v bolnišnico.

V Mauthausnu v Zgornji Avstriji se je v soboto zvečer hudo poškodoval 16-letnik, ko je vrgel "švicarski kracher" v razlito bencinsko lužo pred garažo. Pri tem je nastal plamen, ki je zajel njegovo jakno. Policisti so mu nudili prvo pomoč in ga odpeljali v bolnišnico Kepler Uniklinikum.

V soboto sta se v Tirolski zgodili dve hudi gozdarski nesreči. V Sautensu v Ötztalu si je 44-letnik pri delu pod padlo drevo ujel nogo. V Walchseeju v okrožju Kufstein pa je 24-letnika, po tem, ko je zdrsnil drevesni hlod, povlekel s seboj traktor, pri čemer je ostal nezavesten.

V Ramingsteinu v avstrijskem Lungauu je v petek zvečer romunski turist padel z balkona apartmaja približno štiri metre v globino. Kljub takojšnjim oživljanjem je 46-letnik na kraju nesreče umrl zaradi hudih poškodb.

Od januarja 2025 v Avstriji velja enoten sistem zbiranja plastične in kovinske embalaže v rumenih zabojnikih ali vrečah, kar je po mnenju 66 odstotkov prebivalcev zelo dobro. Enotno zbiranje je preprosto in je privedlo do triodstotnega povečanja zbranih odpadkov v primerjavi z letom 2024, je sporočila družba Altstoff Recycling Austria AG.

Zaradi pomanjkanja snežnih padavin in visokih temperatur se številna smučišča v Avstriji, Švici, Nemčiji (Bayern), Italiji in na Češkem soočajo s težavami. Pomanjkanje naravnega snega nadomeščajo s snežnimi topovi, tudi v Bayernu, da bi zagotovili smučarske proge pred božičem.

Študija, ki jo je naročila Arbeiterkammer Zgornje Avstrije pri Energetskem inštitutu Univerze Johannesa Keplerja v Linzu, razkriva, da so stroški zamenjave ogrevalnih sistemov, sanacije in e-mobilnosti za številna gospodinjstva preprosto previsoki. Visoki stroški in nezadostne spodbude otežujejo energetsko preobrazbo, zaradi česar je za mnoge finančno nedosegljiva.

Investor Michael Tojner (Wertinvest) se je pritožil zoper odločitev Zveznega upravnega sodišča (BVwG), ki zahteva presojo vplivov na okolje (UVP) v poenostavljenem postopku za sporni projekt Heumarkt na Dunaju.

Greenpeace, Avstrijski Rdeči križ in Zvezna gasilska zveza opozarjajo na nevarnosti, povezane z uporabo pirotehničnih izdelkov, zlasti ob silvestrovanju. Opozarjajo na možnost hudih poškodb, požarov, ki jih pogosto povzročijo nezakoniti in nevarni izdelki. Hrup in dim negativno vplivata na ljudi, živali in okolje. Cilj je zagotoviti varno, zdravo in nadzorovano silvestrovanje v Avstriji.

Raziskovalci iz Innsbrucka so odkrili, da lahko endofitske glive okrepijo naravno odpornost smreke proti rji, ki prizadene iglice. Ta ugotovitev bi lahko pomagala ohraniti smrekove gozdove, ki jih ogroža podnebna sprememba, saj je smreka najpogostejša drevesna vrsta v Avstriji.

Vsak prebivalec Avstrije v povprečju letno porabi 67 kilogramov embalažnega materiala iz papirja, kartona in lepenke. Količina odpadkov se znatno poveča v času božičnih praznikov zaradi spletnih nakupov, darilnega papirja in povečane količine embalaže živil. Zato Zveza avstrijskih podjetij za ravnanje z odpadki (VOEB) svetuje pravilno ločevanje odpadkov.

Mednarodna ekipa, vključno z raziskovalci iz Tirolske, je od konca novembra do sredine decembra s pomočjo globokomorskega vrtalnega plovila zbirala vzorce sedimentnih usedlin v Japonskem jarku. Ta tektonsko občutljivo območje v Tihem oceanu, z globino med 7,5 in 8 kilometri, hrani arhiv zgodovinskih močnih potresov. Zbrani vrtalni vzorci omogočajo vpogled v dogodke, ki so se zgodili pred »več sto tisoč leti«, je pojasnil geolog Michael Strasser.

Na avstrijski policiji je pet posebej usposobljenih psov za odkrivanje digitalnih podatkov uradno začelo opravljati svojo službo. Ti psi so specializirani za odkrivanje digitalnih dokazov, kot so prenosniki in drugi elektronski mediji, pa tudi dokumentov. Usposabljanje psov traja osem tednov, do konca leta pa naj bi v celotni Avstriji službovalo enajst takih psov. Notranji minister Gerhard Karner je štirim psom v Strebersdorfu pri Dunaju izročil dekrete.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek glasoval o resoluciji, ki bo končala več kot štiri desetletja trajajočo operacijo mirovnih sil ZN v južnem Libanonu (UNIFIL) do 31. decembra 2026. Glasovanje sledi ponavljajočim se preložitvam zaradi zadržkov ZDA in Izraela glede nadaljnje prisotnosti sil. Predlog resolucije predvideva podaljšanje mandata mirovne misije v Libanonu do konca leta 2026, nato pa popoln umik.

Avstrijsko zvezno kriminalistično združenje (BK) je opozorilo na novo obliko prevare, pri kateri kriminalci z uporabo tehnologije 'deepfake' v videokonferencah posnemajo notranjega ministra Gerharda Karnerja (ÖVP). Storilci s tem poskušajo zavajati ljudi in pridobiti finančna sredstva.

V več mestih v Zgornji Avstriji so policijske sile, vključno s specialno enoto Cobra, med novoletnimi praznovanji večkrat posredovale zaradi neustrezne uporabe plašilnega orožja. V mestu Wels je 31. decembra 2025 moški s stanovanjskega balkona večkrat streljal na sosednjo stavbo, medtem ko so bili na ulici prisotni mimoidoči. Policija je območje zavarovala in po neuspešnih poskusih telefonskega stika vdrla v stanovanje, kjer je zasegla dve plašilni pištoli. Podobni incidenti so se zgodili tudi v mestih Linz in Braunau am Inn. V Linzu je policijska skupina za hitro posredovanje prijela tri moške, stare med 30 in 39 let, ki so poleg plašilnega orožja uporabljali tudi prepovedana pirotehnična sredstva. V kraju Braunau am Inn je posredovanje enote Cobra sprožil moški, ki je streljal v zrak z balkona. Ob prihodu policistov se je na vratih pojavil mlajši moški, ki je sprva zbežal nazaj v notranjost, kasneje pa sta dva odrasla prebivalca omogočila preiskavo. V vseh primerih so organi pregona kršiteljem izrekli začasno prepoved nošenja orožja in uvedli kazenske postopke.

Rusija je ostro opozorila Avstrijo pred morebitnim vstopom v NATO. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega sveta za varnost, je izjavil, da morebitna avstrijska pridružitev zavezništvu ne bo prispevala k miru v Evropi. Opozorilo sledi podobnim izjavam glede Švedske in Finske, ki sta se prav tako odločili za vstop v NATO.

NATO je sprožil obsežno operacijo "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odgovor na vdor ruskih vojaških brezpilotnih letal v zračni prostor Poljske. Generalni sekretar NATO Mark Rutte je incident označil za nevarnega in nesprejemljivega. Kot odgovor na kršitev poljskega zračnega prostora, NATO premešča dodatne sile na meje z Rusijo in Belorusijo. Okrepljena obramba vzhodnega krila NATO je tudi priprava na hipotetične krizne scenarije, kar naj bi delovalo odvračilno za Rusijo.

Število smrtnih žrtev antisemitskega terorističnega napada na Bondi Beach v Sydneyju se je povečalo na 15, ranjenih je okoli 40 ljudi. Premier Albanese je napovedal prve ukrepe, vključno z zaostritvijo zakonodaje o orožju. Identificirana sta bila tudi storilca. Netanjahu je Avstraliji očital, da se ni odločno borila proti antisemitizmu.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Na deželnem sodišču v Wiener Neustadtu je bil 28-letni moški obsojen na dosmrtni zapor zaradi umora 81-letne ženske. Romun je bil spoznan za krivega, da je februarja v Badnu s kladivom najmanj 17-krat udaril žrtev. Kljub številnim DNK sledem obtoženi dejanje zanika. Sodba še ni pravnomočna.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da je pripravljen žrtvovati mednarodni ugled Izraela za dosego "zmage" v Gazi, medtem ko je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza. Hkrati se v Izraelu stopnjujejo protesti proti njegovi vladi, kjer več kot 15.000 ljudi zahteva prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev.

Oče, ki se je skoraj štiri leta skrival s svojimi tremi otroki v divjini Nove Zelandije, je bil ubit v oboroženem spopadu s policijo. Policija ga je zasledovala do območja Piopio na Severnem otoku, kjer je moški odprl ogenj, kar je privedlo do njegove smrti. Otroci so bili najdeni.

Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.

Višje deželno sodišče v Düsseldorfu je 27-letnega Sirijca Isso al Hasana obsodilo na dosmrtno ječo zaradi islamističnega terorističnega napada v Solingenu, v katerem so umrli trije ljudje. Preživela Lea Varoquier je izrazila jezo zaradi vedenja storilca med izrekanjem sodbe.

V Višjem sodišču v Beogradu se je nadaljeval parnični postopek proti staršem dečka K. K., ki je pred dvema letoma v osnovni šoli Vladislav Ribnikar ubil devet učencev in čuvarja. Na sojenju so predvajali posnetek dečka iz strelišča.

V avstrijski zvezni deželi Salzburg so reševalne službe med silvestrsko nočjo opravile skupno 81 posredovanj. Po podatkih Rdečega križa v povezavi z uporabo pirotehničnih sredstev niso zabeležili poškodb, so pa morali oskrbeti 32 oseb zaradi prekomernega uživanja alkohola. Na terenu je bilo približno 160 prostovoljcev in uslužbencev Rdečega križa, ki so nudili nujno medicinsko pomoč. Policija je ob tem poročala o več primerih zlorabe pirotehnike, med katerimi sta bila najbolj izpostavljena mladeniča, stara 18 in 19 let, ki sta na vrtu stanovanjske hiše streljala s pištolo. Kljub številnim kršitvam predpisov o pirotehniki in posameznim incidentom, so deželne oblasti praznovanje ocenile kot razmeroma mirno z vidika telesnih poškodb.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je s soprogo Mileno na povabilo avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna udeležil tradicionalnega novoletnega koncerta Dunajskih filharmonikov. Obisk na Dunaju je služil kot platforma za utrjevanje diplomatskih vezi med državama, pri čemer je Milatović izpostavil Avstrijo kot ključno podpornico Črne gore na njeni poti v Evropsko unijo. Predsednik je ob tej priložnosti podal ambiciozno napoved, da bo leto 2026 prelomno, saj naj bi država takrat zaključila vse ključne obveznosti za polnopravno članstvo v povezavi. Srečanje obeh predsedniških parov v prestižnem okolju dunajskega Musikvereina simbolizira tesno sodelovanje in prijateljstvo med Podgorico in Dunajem. Milatović se je avstrijskemu kolegu zahvalil za kontinuirano podporo in poudaril, da Črna gora ostaja trdno zavezana evropski agendi. Dogodek je bil priložnost za neformalne pogovore o prihodnosti regije Zahodnega Balkana v luči širitvenih procesov, kjer Črna gora trenutno velja za najnaprednejšo kandidatko.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Avstrijske oblasti so sprožile preiskavo glede domnevno ponarejenega avstrijskega potnega lista, ki naj bi ga imel Jeffrey Epstein. Dokument so našli med racijo v ZDA, kar je spodbudilo avstrijsko ministrstvo, da preveri njegovo verodostojnost.

Avstrijsko pritožbeno sodišče je zavrnilo zahtevo za izročitev ukrajinskega poslovneža Dmytra Firtaša Združenim državam Amerike. Firtaša v ZDA bremenijo obtožbe o zaroti in podkupovanju v Indiji v povezavi z rudnikom titana. Sodišče na Dunaju je zavrnilo pritožbo nižjega sodišča in s tem potrdilo, da izročitev ni mogoča. Firtaš obtožbe zanika.

Švicarski pevec Nemo, zmagovalec Evrovizije 2024, je napovedal, da bo vrnil zmagovalno trofejo Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) v znak protesta proti udeležbi Izraela na tekmovanju. Nemo je dejal, da se ne počuti več, da bi trofeja morala biti na njegovi polici, saj meni, da udeležba Izraela, glede na njegovo ravnanje v vojni proti Hamasu v Gazi, kaže na neskladnost med ideali Evrovizije in odločitvami organizatorjev.

Administracija Donalda Trumpa naj bi imela načrte za oslabitev Evropske unije. Po poročanju medijev, ki so pridobili vpogled v Strategijo nacionalne varnosti ZDA (NSS), naj bi Trumpova administracija želela iz EU izločiti Italijo, Madžarsko, Poljsko in Avstrijo.

Direktor paragvajske nacionalne službe za migracije, Jorge Kronaveter, je sporočil, da so na mejnih prehodih z Bolivijo zaznali poskus infiltracije članov balkanske mafije v Paragvaj. Pri tem je pomagala Evropska unija.

Avstrijska javna radiotelevizija ORF je napovedala znatno razširitev svoje digitalne platforme ORF Sound, ki bo s 1. januarjem 2026 vključevala enajst novih radijskih programov. Gre za zgodovinski korak v digitalizaciji avstrijskega radijskega prostora, saj bodo v aplikacijo in na spletno stran prvič vključili šest svobodnih radijskih postaj ter pet dodatnih zasebnih ponudnikov. Nova ponudba bo dostopna preko spletnega mesta sound.orf.at in mobilne aplikacije, kar bo uporabnikom omogočilo neposreden prenos v živo. Med vključenimi programi bodo tudi regionalni ponudniki, kot so postaje iz Spodnje Avstrije, kar potrjuje prizadevanja ORF za večjo pluralnost in dostopnost raznolikih vsebin na enem mestu. Razširitev predstavlja strateško potezo pri utrjevanju digitalne prisotnosti javnega servisa v sodelovanju z neodvisno in zasebno produkcijo.

Avstrijska raziskovalna in znanstvena sfera se pripravljata na leto 2026, ki bo kljub nekdanjim apokaliptičnim napovedim fizika Heinza von Försterja minilo v znamenju strateškega načrtovanja in tehnološkega napredka. Glavne raziskovalne ustanove v sosednji državi bodo v tem obdobju določale proračunske okvire za leta 2027–2029, kar bo ključno za dolgoročno stabilnost avstrijskega inovacijskega sistema. Na mednarodni ravni Dunaj utrjuje svojo vlogo središča znanosti, saj bo konec novembra gostil pomembno mednarodno konferenco o kvantni mehaniki. Poleg proračunskih vprašanj bo leto 2026 zaznamovano z globalnimi trendi, ki vključujejo ponovno osredotočanje na raziskovanje Lune in vzpon umetne inteligence v vlogi avtonomnih znanstvenih raziskovalcev. Na področju medicine se obetajo premiki pri uvajanju novih genskih terapij. Avstrijski strokovnjaki poudarjajo, da bodo ti dogodki zasenčili zgodovinske spekulacije o koncu sveta in državo postavili v središče evropskega znanstvenega dogajanja.

Leto 2025 je v nižinah Avstrije osmo najtoplejše leto v zgodovini meritev, v gorah pa celo drugo najtoplejše. Po podatkih Geosphere Austria je bilo leto 2025 tudi eno od 20 najbolj sušnih let od začetka meritev, kar potrjuje trend vse toplejšega podnebja.

Astronomsko leto 2026 bo imelo vrhunec avgusta s delnim sončnim mrkom 12. avgusta, ko bo sonce ob sončnem zahodu 89-odstotno zatemnjeno. To bo največja zatemnitev sonca po letu 1999. Istega dne bo tudi maksimum meteorskega roja Perzeidov. Konec avgusta bo v Avstriji viden delni lunin mrk. Prav tako se pričakuje vrnitev Urana na položaj, kjer je bil odkrit.

Podjetje Meta, lastnik Facebooka in Instagrama, mora uporabnikom iz Evropske unije v roku 14 dni omogočiti popoln dostop do vseh njihovih osebnih podatkov. Odločitev je sprejelo Vrhovno sodišče (OGH) na podlagi tožbe, ki jo je leta 2014 vložil aktivist za varstvo podatkov Max Schrems.

V Rimu je bil ustanovljen Center za pravo in etiko inovacij, tehnologije in umetne inteligence (LEITAI). Novi meduniverzitetni raziskovalni center je nastal s strateškim sodelovanjem med tremi univerzami skupine Multiversity: San Raffaele Roma, Pegaso in Universitas Mercatorum. LEITAI si prizadeva postati nacionalni in mednarodni center odličnosti, namenjen preučevanju pravnih, etičnih in družbenih vidikov digitalne preobrazbe. Glavna področja preučevanja vključujejo ključne izzive politike in regulacije digitalne družbe: od upravljanja s podatki in algoritmi do umetne inteligence in robotike, od kibernetske varnosti do biotehnologij, od verige blokov do drugih nastajajočih tehnologij.

Raziskovalci iz Innsbrucka so odkrili, da lahko endofitske glive okrepijo naravno odpornost smreke proti rji, ki prizadene iglice. Ta ugotovitev bi lahko pomagala ohraniti smrekove gozdove, ki jih ogroža podnebna sprememba, saj je smreka najpogostejša drevesna vrsta v Avstriji.

Univerze, visoke šole, univerzitetni klinični center Kepler, politika in gospodarstvo so v Zgornji Avstriji začeli skupno raziskovalno pobudo za hitrejši prenos medicinsko-tehničnih inovacij iz laboratorija v bolnišnico. Nova raziskovalna pobuda "Personalizirana tehnična medicina" združuje Univerzo Johannesa Keplerja v Linzu (JKU), Visoko šolo Zgornja Avstrija (FH OÖ), Interdisciplinary Transformation University Austria (IT:U) in Univerzitetni klinični center Kepler (KUK) kot enakovredne partnerje. Cilj je pospešiti medicinske inovacije, okrepiti zdravstveni položaj države in izboljšati oskrbo pacientov.