Objavljeno: 31. 12. 2025 9:56
Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki.
Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.
"Glavna grožnja za Evropo prihaja od nje same."
"Vanceov govor je bil prelomni dogodek zadnjih desetletij za transatlantske odnose."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| J.D. Vance | nevtralno |
| Karin Kneissl | Pozitivno |
| Donald Trump | nevtralno |
| Vladimir Putin | nevtralno |
| Volodimir Zelenski | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico zveze NATO in EU. Sprememba ameriške zunanje politike glede Ukrajine in Rusije ter kritika evropskih demokratičnih standardov s strani vrha ZDA zahtevata prilagoditev slovenske zunanjepolitične strategije. Stabilnost v naši regiji je tesno povezana z usklajenostjo znotraj zahodnega zavezništva, ki je bila v letu 2025 podvržena velikim pritiskom.
Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je ostro kritiziral novo varnostno strategijo ZDA, ki je po njegovem mnenju izrazito kritična do Evropske unije in predstavlja grožnjo vmešavanja v evropsko politiko. Costa je izrazil zaskrbljenost zaradi spremembe varnostne politike Washingtona.
29. dec 5:56
Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.
29. dec 9:56
Po anketi Politica in Public First, ameriški predsednik Donald Trump v Evropi ni popularen, celo med podporniki desnih političnih strank, ki jih vidi kot zaveznike. Anketa, ki je bila izvedena med 10.000 ljudmi v petih evropskih državah, je pokazala, da Trump prejema pozitivne ocene le od približno tretjine podpornikov strank, ki jih želi videti na oblasti v Franciji in Nemčiji. V Veliki Britaniji ima le 50 % podpornikov stranke Reform pozitiven odnos do Trumpa.
26. dec 3:56
Donald Trump in Vladimir Putin si delita željo po statusu in premoči, kar ju vodi v agresivna dejanja proti Evropi, ki jo vidita kot ostanek liberalne mednarodne ureditve. Analitiki trdijo, da Putinov vojni pohod v Ukrajini ni zgolj posledica geopolitičnih strahov, ampak tudi želje po ponovni vzpostavitvi izgubljenega ruskega ugleda.
12. sep 14:05
Evropski voditelji so prepričali nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da mora pritisniti na Rusijo, da bi jo prisilili k pogajanjem o rešitvi konflikta v Ukrajini. Različni viri, vključno s Politico, poročajo, da so evropski voditelji prepričali Trumpa, da Rusija ni zainteresirana za prekinitev vojne in da je potreben pritisk za začetek pogajanj. Strani naj bi se dogovarjali o načinih pritiska in uvedbi novih omejitev proti Moskvi.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| J.D. Vance | nevtralno |
| Karin Kneissl | Pozitivno |
| Donald Trump | nevtralno |
| Vladimir Putin | nevtralno |
| Volodimir Zelenski | Negativno |
Dogajanje neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope in s tem na Slovenijo kot članico zveze NATO in EU. Sprememba ameriške zunanje politike glede Ukrajine in Rusije ter kritika evropskih demokratičnih standardov s strani vrha ZDA zahtevata prilagoditev slovenske zunanjepolitične strategije. Stabilnost v naši regiji je tesno povezana z usklajenostjo znotraj zahodnega zavezništva, ki je bila v letu 2025 podvržena velikim pritiskom.