Romunija s finančno represijo prek inflacije plačuje dolgove na račun prebivalstva, trdi ekonomist

V Italiji je vlada v zadnjih štirih letih znižala davke na dohodek za 43 milijard evrov, pri čemer so največ koristi imeli tisti z dohodki do 15.000 evrov (-7%) in do 35.000 evrov (-4%). Poslanec stranke Forza Italia, Maurizio Casasco, je poudaril, da je vlada znižala davke in posegla v socialni načrt. Kljub temu italijanske družine malo prihranijo in ne vlagajo, kar zahteva pospešitev BDP. Minister za gospodarstvo Giancarlo Giorgetti je dejal, da so uravnotežili davke v korist srednjega razreda. Manever naj bi omogočil Italiji, da se eno leto prej vrne k evropskim ciljem glede javnih financ, kar dokazuje kredibilnost države na mednarodni ravni.

Evropska centralna banka (ECB) je na zasedanju po poletnem premoru odločila, da ključnih obrestnih mer v evroobmočju ne bo spreminjala. Obrestna mera za depozite ostaja pri 2,0 odstotkih. ECB je nekoliko popravila napovedi gospodarske rasti navzgor, kljub temu pa ostaja previdna zaradi politične negotovosti in trgovinskih sporov, še posebej pa jo skrbi gospodarska situacija v Franciji. Odločitev ECB vpliva na varčevalce, posojilojemalce in vlagatelje.

Članek analizira finančno stanje in zadolženost finskih gospodinjstev ter ponuja vpogled v povprečne finančne razmere v državi. Poudarek je na razumevanju, kako se posamezniki soočajo z denarnimi zadevami in dolgovi v vsakdanjem življenju na Finskem.