Objavljeno: 3. 1. 2026 8:41
Nizozemska princesa Laurentien je v javnem nastopu razkrila rezultate raziskave svoje družinske preteklosti, ki je pokazala, da so bili njeni predniki tako lastniki sužnjev kot tudi zasužnjene ženske. Princesa je poudarila, da čuti globoko povezanost s to dediščino, ki po njenih besedah zdaj živi v njej. V svoji izjavi je presenetila z neposredno primerjavo med zgodovinsko nepravičnostjo, ki so jo utrpele njene prednice, in trenutnimi obtožbami na njen račun v zvezi z afero o otroških dodatkih na Nizozemskem.
Princesa se je v zadnjem obdobju znašla pod plazom kritik zaradi domnevno neprimernega vedenja do uradnikov, ki so sodelovali pri reševanju omenjene afere. Laurentien trdi, da ji je bila storjena krivica, podobno kot njenim prednikom, ki jih je označila za svoje "tihe sopotnike". Kritiki in del nizozemske javnosti so njeno primerjavo zgodovinskega suženjstva s sodobnimi političnimi pritiski označili za neprimerno, vendar princesa vztraja, da njena osebna izkušnja nepravičnosti izvira prav iz te težke družinske zgodovine.
"Tudi mojim prednikom je bilo storjenih veliko nepravičnosti, to je zdaj v meni."
"Moji predniki so moji tihi sopotniki."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Laurentien Nizozemska | Negativno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogodek je za slovenski prostor omejenega pomena, saj gre za vprašanje notranje politike nizozemske kraljeve družine in njihove specifične kolonialne preteklosti. Vendar pa je novica zanimiva s širšega evropskega vidika spopadanja z zgodovinsko dediščino suženjstva in integriteto javnih osebnosti v državah članicah EU.
/2025/12/08/enfant-maltraitance-aide-sociale-enfance-69370a4cb6680608649800.jpg)
15. dec 10:57
Mati osemletnega dečka Eliotta, ki so mu vzgojitelji v pariškem domu za otroke odrezali lase, je dejala, da nikoli ni dovolila, da bi mu kdo ostrigel lase. Primer je sprožil ogorčenje, mati pa je povedala, da je bila ob obisku sina šokirana.
24. nov 9:56
V Franciji se je začelo sojenje materi, ki je obtožena, da je zastrupila svoje dve hčeri z zdravili. Mati trdi, da je starejša hči storila samomor. Prav tako naj bi načrtovala umor svojega nekdanjega partnerja, nekdanjega profesionalnega rokometaša.
31. dec 18:56
Nizozemska javnost se je odzvala na tragično smrt 51-letne Marit, ki se je po dolgotrajnem boju z lymsko boreliozo odločila za evtanazijo oziroma končanje življenja. Pokojnica je v svoji osmrtnici pustila ostro sporočilo, v katerem je izrazila globoko razočaranje nad zdravstvenim sistemom in pomanjkanjem pomoči med svojo boleznijo. Po njenih besedah se je počutila popolnoma zapuščeno s strani stroke, kar je bila tudi njena zadnja javna izpoved. Združenje bolnikov z lymsko boreliozo ob tem opozarja, da primer Marit ni osamljen incident, temveč del širšega vzorca, ki ga opažajo že vrsto let. Številni bolniki s to kronično boleznijo se spopadajo z nerazumevanjem medicinske stroke in težavami pri dostopu do ustreznega zdravljenja, kar vodi v hude psihološke stiske. Tragičen dogodek je ponovno odprl razpravo o kakovosti oskrbe kroničnih bolnikov na Nizozemskem.
4. nov 12:07
Sodišče v Pikine-Guédiawayu je razsodilo v občutljivem primeru, ki vključuje spontani splav, domnevni splav in nezakonito pokopavanje. M. D. Sène, 23-letna mati samohranilka, in njena mati Kh. Ndour sta bili obtoženi nezakonitega splava in kršitve pravil pokopa, potem ko so za njunim domom odkrili pokopan fetus. Po njunih besedah M. D. Sène ni vedela, da je noseča 23 tednov, in naj bi imela spontani splav, potem ko je dvignila težko posodo.
12. sep 7:05
Francoska pisateljica Léonor de Récondo se v svojem novem romanu »Marcher dans tes pas« (Hoditi po tvojih stopinjah) posveča izkušnji svoje babice Enriquete, ki je bila zaradi Francove diktature prisiljena zapustiti Španijo in se z otroki zateči v izgnanstvo v Francijo. Roman, ki je prežet s poezijo, raziskuje teme identitete, narodnosti in pomena ohranjanja spomina na preteklost, obenem pa poudarja uničujoč vpliv diktature na kolektivno imaginacijo.
24. okt 21:05
Kralj Felipe VI. je v Španiji podelil nagrade Princese Asturije za leto 2025. V govoru je poudaril vlogo hčerke, Princese Leonor, ki postopoma prevzema pomembne naloge. Medtem pa španski mediji poročajo o domnevnih napetostih v kraljevi družini. Zaposleni v palači Zarzuela naj bi bili priča čustvenim izbruhom Princese Leonor zaradi zahtevnosti kraljice Letizie.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Laurentien Nizozemska | Negativno |
Dogodek je za slovenski prostor omejenega pomena, saj gre za vprašanje notranje politike nizozemske kraljeve družine in njihove specifične kolonialne preteklosti. Vendar pa je novica zanimiva s širšega evropskega vidika spopadanja z zgodovinsko dediščino suženjstva in integriteto javnih osebnosti v državah članicah EU.