Nemški bundestag predlagal omejitve za sodelavce poslancev AfD

Nemški pravni strokovnjak Volker Boehme-Neßler je v intervjuju za portal NachDenkSeiten izrazil resno zaskrbljenost nad stanjem pravne države v Nemčiji, pri čemer je poudaril, da se država odmika od ustavnih načel proti stanju ustrahovanja. Po njegovih besedah ustava velja v vseh okoliščinah, tudi v času kriz, vendar politika te norme vse pogosteje zanemarja, kar vodi v dolgoročno uničenje demokratičnih temeljev družbe. Boehme-Neßler v svoji analizi izpostavlja t. i. politiko strahu, ki naj bi služila kot orodje za obvladovanje prebivalstva in omejevanje kritične razprave. Opozoril je na nevaren razvoj dogodkov, kjer se meje med izvršilno in sodno oblastjo brišejo, kar naj bi kazalo na svojevrsten »tesen stisk rok« med različnimi vejami oblasti na škodo državljanov in njihovih svoboščin. Intervju odpira širšo razpravo o nevarnostih totalitarizma in nujnosti spoštovanja ustavnega reda. Avtor trdi, da nenehno kršenje ustavnih pravil s strani politike ne ogroža le trenutnega političnega reda, temveč trajno spreminja naravo države, ki naj bi postajala vse bolj represivna do lastnih državljanov.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do korenitih političnih sprememb, potem ko je ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst socialdemokratov (SPD) končal sodelovanje z Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Namesto pričakovanih predčasnih volitev se zdaj oblikuje nova koalicija med SPD in Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ki bi deželi lahko vladala do leta 2029. Ta premik je sprožil ostre odzive opozicije, predvsem strank AfD in BSW, ki sta v deželnem parlamentu neuspešno zahtevali razpis novih volitev. Predstavniki BSW so dogajanje označili za »spremembo režima« in SPD obtožili, da s poljubnim izbiranjem partnerjev po volitvah spodkopava zaupanje volivcev v demokratične procese. Po mnenju vodje frakcije BSW Nielsa-Olafa Lüdersa gre za popravljanje volilnega izida, kar bi lahko dolgoročno odvrnilo državljane od odhoda na volišča. Kljub kritikam se zdi, da bo nova rdeče-črna koalicija stabilna, težave pa bi utegnila imeti le pri vprašanjih, ki zahtevajo dvotretjinsko večino. Politične napetosti so se dodatno zaostrile tudi v sosednji zvezni deželi Saški-Anhalt, kjer je ministrski predsednik Reiner Haseloff prav tako napovedal odstop, kar nakazuje na širšo politično nestabilnost na vzhodu Nemčije. Dogajanje odražajo globoke razpoke znotraj nemškega strankarskega sistema, kjer tradicionalne stranke iščejo načine za ohranitev oblasti ob vzponu novih političnih sil.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do razpada vladne koalicije med Socialdemokratsko stranko (SPD) in Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Odločitev o koncu sodelovanja je sporočil ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst SPD, potem ko so trije poslanci zapustili stranko BSW. Med njimi je bil tudi finančni minister Robert Crumbach, ki je izstop iz stranke napovedal že v začetku tedna, v torek pa sta mu sledila še dva poslanska kolega. Kljub politični nestabilnosti je ministrski predsednik Woidke zavrnil možnost predčasnih volitev. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da bi ponovno glasovanje prineslo podobne rezultate in ne bi rešilo trenutne zagate. Namesto tega se namerava spopasti s političnimi izzivi v okviru obstoječe sestave parlamenta, pri čemer poudarja potrebo po stabilnosti v deželi. Razpad koalicije v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za eno redkih dežel, kjer sta ti dve stranki poskušali oblikovati skupno vlado po septembrskih deželnih volitvah.