Nekdanjemu južnokorejskemu predsedniku Jun Suk Jeolu prisodili pet let zapora

Sodišče v Seulu je v sredo izdalo nov nalog za prijetje nekdanjega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola, s čimer so uradno podaljšali njegov pripor. Yoon se spopada s težko obtožnico zaradi decembrske razglasitve vojnega stanja, ki je v državi sprožilo politično krizo in množične proteste. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP nove pravne podlage omogočajo preiskovalcem nadaljevanje postopkov glede domnevnega poskusa upora in zlorabe oblasti. Odločitev sodišča pomeni, da bo Yoon ostal v priporu, medtem ko tožilci pripravljajo obtožnico v povezavi z dogodki decembra 2024, ko je neuspešno poskušal suspendirati parlamentarno demokracijo. Politična stabilnost v državi ostaja krhka, saj javnost in opozicija zahtevata polno kazensko odgovornost za vpletene v kratkotrajno, a nevarno uvedbo izrednih razmer. Sodišče je presodilo, da obstaja nevarnost uničenja dokazov, če bi se nekdanji predsednik branil s prostosti.

Južnokorejsko tožilstvo je v sodnem postopku proti nekdanjemu predsedniku države Yoon Suk-yeolu uradno zahtevalo smrtno kazen zaradi njegove vloge pri razglasitvi vojnega stanja decembra 2024. Tožilci v Seulu trdijo, da je nekdanji voditelj kriv upora proti ustavnemu redu države, ko je s poskusom uvedbe izrednih ukrepov ogrozil demokratične institucije. Postopek se osredotoča na dogodke, ko je Yoon nenadoma razglasil vojno stanje, kar je sprožilo množične proteste in politično krizo v državi. Čeprav je bil ukrep po posredovanju parlamenta hitro preklican, tožilstvo vztraja pri najstrožji možni kazni, saj dejanje interpretira kot neposreden napad na suverenost ljudstva in pravni red Južne Koreje. Obramba nekdanjega predsednika obtožbe zavrača, medtem ko javnost v Seulu z zanimanjem spremlja proces, ki velja za enega najpomembnejših v novejši zgodovini države. Sodba bo imela daljnosežne posledice za politično stabilnost v regiji in prihodnost južnokorejske demokracije.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.