Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je uradno zaprosilo Evropsko unijo za aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina, natančneje območja zgornjega toka reke Neretve. Zahteva je bila podana zaradi povečanega tveganja poplav, ki so posledica napovedanih obilnih padavin v tem delu države. Ukrep se izvaja v okviru Mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite, katerega polnopravna članica je Bosna in Hercegovina od leta 2022.
Satelitsko snemanje bo oblastem omogočilo natančnejši vpogled v gibanje vodostajev in hitrejšo odzivnost v primeru razlivanja vodotokov. Pristojne službe se na ta način spopadajo z morebitnimi naravnimi nesrečami, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo in infrastrukturo ob reki Neretvi. Aktiviranje sistema Copernicus za nujne primere predstavlja ključen korak pri preventivnem delovanju in zmanjševanju škode, ki bi jo lahko povzročile narasle vode.
Izjave
"Ministrstvo za varnost Bosne in Hercegovine je od Evropske unije zahtevalo aktivacijo satelitskega snemanja regije Hercegovina zaradi možnega tveganja poplav."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Bosni in Hercegovini je za Slovenijo pomembno zaradi tesnih gospodarskih vezi in številčne bosansko-hercegovske skupnosti v Sloveniji. Stabilnost regije in učinkovito upravljanje naravnih nesreč v neposredni bližini neposredno vplivata na regionalno varnost in humanitarno sodelovanje.
Bosna in Hercegovina se spopada z vse večjimi podnebnimi tveganji, ki vključujejo poplave, suše in gozdne požare, kar povzroča znatno gospodarsko škodo. To je razvidno iz dokumenta "BiH in Združene nacije – Okvir sodelovanja za trajnostni razvoj za obdobje 2026 do 2030", ki ga je objavilo Ministrstvo za zunanje zadeve BiH.
Svet ministrov Bosne in Hercegovine je zamudil zadnjo priložnost, da bi pred zasedanjem Evropskega sveta sprejel odločitve, ki bi lahko odprle pot pristopnim pogajanjem z Evropsko unijo. Ministri, ki jih je imenoval Milorad Dodik, so znova zavrnili razpravo o dveh ključnih reformnih zakonih, s čimer se oddaljuje možnost za začetek pogajanj.
Bosna in Hercegovina se vsako leto sooča z izseljevanjem prebivalstva, ki po številu ustreza velikosti povprečnega mesta. Po podatkih iz dokumenta "Okvir sodelovanja za trajnostni razvoj med Bosno in Hercegovino ter Združenimi narodi za obdobje 2026-2030", državo letno zapusti približno 25.000 ljudi.
Bosna in Hercegovina je po poročanju Transparency Internationala v BiH druga najbolj skorumpirana država v Evropi. Organizacija je za agencijo Fena komentirala, da se država pri boju proti korupciji ni izkazala.
Agencija za identifikacijske dokumente, evidence in izmenjavo podatkov Bosne in Hercegovine (IDDEEA) je prepovedala neposreden dostop do osebnih podatkov državljanov Bosne in Hercegovine odvetnikom, zasebnim podjetjem ter fizičnim in pravnim osebam iz držav izven Bosne in Hercegovine. Direktor IDDEEA Almir Badnjević je pojasnil, da je bila s tem prekinjena dolgoletna praksa, ki je omogočala tujim subjektom pridobivanje podatkov za izterjavo kazni, kar je v skladu z novim Zakonom o varstvu osebnih podatkov BiH in evropsko prakso GDPR.
Zoran Galić, nekdanji direktor Granične policije BiH in namestnik direktorja SIPA-e, že 14 mesecev prebiva v Hrvaški, natančneje na Makarski rivieri. Kot oseba, za katero je razpisana Interpolova tiralica, je Galić izkoristil vsa pravna sredstva, da bi preprečil ali vsaj odložil izročitev Bosni in Hercegovini. Končna odločitev o njegovi izročitvi je zdaj v rokah ministra za pravosodje Hrvaške.
Dogajanje v Bosni in Hercegovini je za Slovenijo pomembno zaradi tesnih gospodarskih vezi in številčne bosansko-hercegovske skupnosti v Sloveniji. Stabilnost regije in učinkovito upravljanje naravnih nesreč v neposredni bližini neposredno vplivata na regionalno varnost in humanitarno sodelovanje.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.