Malezija se zavzema za napredek pri podnebnih ukrepih za trajnostno prihodnost z neto ničelnimi emisijami

Philip Morris International (PMI) je objavil svoj drugi načrt za prehod na podnebno nevtralnost (CTP 2025), ki predstavlja posodobljeno in integrirano strategijo za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov (GHG) v celotni vrednostni verigi do leta 2040. Načrt vključuje ukrepe, časovnice in cilje za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam v neposrednem poslovanju podjetja in najbolj ranljivih delih dobavne verige. Načrt odraža zavezanost PMI nizkoogljični prihodnosti in je usklajen z znanostjo, regulativnimi okviri in pričakovanji zainteresiranih strani, ter nadgrajuje nizkoogljični prehodni načrt iz leta 2021.

V Kuala Lumpurju se je začel mednarodni sejem in konferenca o okoljski tehnologiji in okoljskih izdelkih (IGEM) 2025, ki si prizadeva ustvariti 5,5 milijarde RM poslovnih priložnosti. Sočasno je bila sprejeta tudi Deklaracija iz Kuala Lumpurja o odpornosti na podnebne spremembe. Dogodek organizirata Ministrstvo za naravne vire in okoljsko trajnost (NRES) ter Malezijska korporacija za zeleno tehnologijo in podnebne spremembe (MGTC). Pričakujejo 50.000 obiskovalcev v treh dneh.

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.