Milli İstihbarat Akademisi objavila analizo o energetski varnosti in digitalno-zelenem prehodu

Podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, razvijajo obsežne projekte, ki imajo znaten negativen vpliv na okolje zaradi potrebe po ogromnih podatkovnih centrih in s tem povezani porabi energije.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

Avstralska vlada pod vodstvom Albane seja bi lahko tehnološke velikane, ki načrtujejo gradnjo podatkovnih centrov za potrebe umetne inteligence, prisilila, da sami zgradijo obnovljive vire energije. Razlog za to je zaskrbljenost, da bo velik porast podatkovnih centrov močno obremenil električno omrežje.