Ameriške oblasti vložile obtožnice proti 20 osebam zaradi prirejanja košarkarskih tekem

Kanadski letalski prevozniki so v zadnjem letu bistveno zmanjšali število poletov v Združene države Amerike in preusmerili svoje zmogljivosti na druge mednarodne trge, predvsem na Karibe, ter na domače proge. Po podatkih analitske hiše OAG bodo letalski prevozniki med januarjem in marcem 2026 zagotovili približno 10 odstotkov manj sedežev na letih v ZDA kot v enakem obdobju leta 2025. To zmanjšanje pomeni približno 450.000 sedežev manj v celotnem četrtletju oziroma 5.000 sedežev manj na dan. Največje zmanjšanje zmogljivosti sta izvedla prevoznika WestJet, ki je število sedežev za ZDA oklestil za skoraj 20 odstotkov, in nizkocenovnik Flair Airlines, ki je svojo prisotnost na ameriških tleh zmanjšal za skoraj 60 odstotkov. Nacionalni prevoznik Air Canada je obseg letov zmanjšal za zmernejših sedem odstotkov. Glavni razlogi za ta premik so spremenjene potovalne navade kanadskih potnikov in upad povpraševanja po ameriških destinacijah, medtem ko prevozniki iščejo večjo donosnost na drugih čezmorskih povezavah. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za dolgoročnejši trend, saj trenutno ni znamenj o skorajšnjem okrevanju čezmejnega letalskega prometa med državama. Strategija preusmerjanja letal na Karibe in v Mehiko kaže na to, da kanadski turisti v zimskem času dajejo prednost destinacijam s sončnim vremenom izven ZDA, kar letalske družbe prisiljuje v prilagoditev svojih mrež poletov in optimizacijo zasedenosti potniških kabin.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je zavrnilo pozive newyorških politikov k izpustitvi Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka, ki so ga zvezni agenti pridržali med rutinskim imigracijskim postopkom. Medtem ko lokalni funkcionarji, vključno s socialdemokratskim županom Zohranom Mamdanijem in predsednico mestnega sveta Julie Menin, trdijo, da je šlo za neupravičeno aretacijo vzornega uslužbenca, DHS navaja, da gre za osebo, ki v državi biva nezakonito in ima kriminalno preteklost. Bohorquez, sicer državljan Venezuele, je delal kot podatkovni analitik, preden so ga pridržali v okrožju Nassau. Napetosti med zvezno oblastjo in mestom New York so se dodatno zaostrile po kritiki ministrstva na račun poročanja časnika New York Times o ločenem incidentu, v katerem so agenti imigracijske službe (ICE) ustrelili nezakonitega priseljenca. Slednji naj bi agente napadel z lopato, ministrstvo pa je poročanje medija označilo za zavajajoče. Dogodki odražajo poglobljen konflikt glede izvajanja imigracijske politike v mestih, ki zagovarjajo status zatočišča za priseljence. Lokalne oblasti v New Yorku vztrajajo, da takšna ravnanja zveznih organov spodkopavajo zaupanje v mestne institucije in vrednote mesta. Po navedbah Meninove je Bohorquez upošteval vsa pravila in se udeležil vseh predpisanih razgovorov, zvezne oblasti pa ob aretaciji naj ne bi podale nobene druge pravne podlage razen njegovega imigracijskega statusa. Primer ponovno odpira vprašanje sodelovanja med lokalno policijo in zvezno agencijo ICE, ki je v New Yorku že dlje časa predmet pravnih in političnih sporov.