Umrla nekdanja bangladeška premierka Kalida Zia

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Predsednik Salvadorja Nayib Bukele je v pogovoru za priljubljenega španskega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube izrazil pripravljenost na podaljšanje svojega vladanja še za dodatnih deset let. Bukele, ki je na položaj prvič stopil leta 2019, trenutno služi svoj drugi zaporedni mandat, čeprav opozicija trdi, da je bila njegova ponovna izvolitev v nasprotju z ustavo srednjeameriške države. Predsednik je pojasnil, da bi v primeru lastne odločitve na položaju ostal do leta 2035, čeprav se je s soprogo predhodno dogovoril o umiku iz politike po letu 2029. Njegova stranka, ki ima popoln nadzor nad parlamentom, je julija letos izvedla ustavne spremembe, ki so odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale njihovo trajanje s petih na šest let. Te spremembe Bukeleju omogočajo kandidaturo za tretji zaporedni mandat na volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Pravni strokovnjaki v Salvadorju in tujini opozarjajo na sporno naravo teh ustavnih posegov, saj naj bi spodkopavali demokratične temelje države. Bukele, ki se je v preteklosti sarkastično označil za "najbolj kul diktatorja na svetu", svojo priljubljenost gradi predvsem na strogih ukrepih proti toTolpam, ki so drastično zmanjšali stopnjo kriminala v državi.

V starosti 94 let je v španskem mestu Borja umrla Cecilia Jiménez, ki je leta 2012 postala svetovna spletna senzacija zaradi neuspelega poskusa obnove cerkvene freske. Kot župljanka lokalne cerkve se je odločila, da bo s svojo slikarsko potezo rešila propadajočo stensko poslikavo "Ecce Homo" avtorja Elíasa Garcíe Martíneza iz leta 1910. Njen poseg je podobo Jezusa spremenil do neprepoznavnosti, pri čemer so nekateri končni videz zaradi popačenih potez poimenovali "Ecce Mono" oziroma "Glej opico". Kljub začetnemu ogorčenju in posmehu javnosti je dejanje Jiménezove mestu prineslo nepričakovano gospodarsko korist. Njen ponesrečen umetniški podvig je v Borjo privabil tisoče turistov iz vsega sveta, kar je lokalni skupnosti omogočilo razvoj turizma in zbiranje sredstev za dobrodelne namene. Fundacija, ki upravlja s svetiščem, je ob njeni smrti izpostavila njeno globoko navezanost na cerkev in nepozaben pečat, ki ga je pustila v zgodovini kraja. Poleg novic o smrti Jiménezove se poročila spominjajo tudi drugih kulturnih mejnikov, kot je srečanje Brigitte Bardot in Pabla Picassa leta 1956 med filmskim festivalom v Cannesu, kar poudarja prepletanje ljudske kulture in visoke umetnosti skozi zgodovino.