Britanska vlada pod pritiskom zaradi reforme pokojninskega sistema in naraščajočih stroškov socialne zaščite

Družba AIA Korea je zaradi naraščajočega povpraševanja po zavarovanjih v tujih valutah uvedla nov produkt pokojninskega zavarovanja, denominiranega v ameriških dolarjih. Gre za odziv na hitro staranje prebivalstva in trende zgodnejšega upokojevanja v Južni Koreji, hkrati pa produkt nagovarja vlagatelje, ki želijo zaščititi svoje premoženje pred šibkostjo domače valute von. Pri tem produktu se premije in izplačila izvajajo v dolarjih, kar zavarovancem omogoča izkoriščanje tečajnih gibanj in višjih obrestnih mer v primerjavi s klasičnimi varčevalnimi računi. Poleg tega so v letu 2025 stopile v veljavo pomembne spremembe na področju načrtovanja upokojitve v Združenih državah Amerike, ki jih prinašata zakonodaja Secure 2.0 in One Big Beautiful Bill Act. Te spremembe vključujejo prilagoditve prispevkov za inflacijo in nove pogoje za račune tipa Roth, kar neposredno vpliva na strategije dolgoročnega varčevanja. Finančne institucije poudarjajo, da ameriški dolar ostaja varno globalno sredstvo, ki omogoča stabilnejši dohodek v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju poklicnega upokojevanja.

Davčne uprave v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v začetku leta 2026 uvedle pomembne novosti, ki vplivajo na milijone zavezancev. Ameriški davčni urad (IRS) je napovedal, da bo uradno začel sprejemati davčne napovedi 26. januarja, nekaterim skupinam pa je omogočil oddajo že 9. januarja. Kljub optimizmu vodstva se pojavljajo opozorila o morebitnih zamudah zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, kar je posledica varčevalnih ukrepov novega oddelka za učinkovitost vlade. V Združenem kraljestvu se medtem davčni zavezanci spopadajo s težavami zaradi napak v programski opremi urada HMRC, ki ne vključuje pravilno povišanih stopenj davka na kapitalski dobiček. Zaradi tega približno 800.000 samozaposlenih in najemodajalcev tvega visoke globe, če svojih obveznosti ne bodo izračunali ročno. Britanska vlada prav tako načrtuje znižanje neobdavčenih olajšav za varčevalne račune ISA z aprilom 2027, kar je sprožilo val depozitov, saj so varčevalci samo v novembru vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov. Spremembe odražajo širši globalni trend digitalizacije in strožjega nadzora nad dohodki. V Indiji se pred objavo proračuna za leto 2026 stopnjujejo razprave o davčnih olajšavah za avtomobilska posojila, medtem ko Združeno kraljestvo uvaja obvezno digitalno poročanje za vse, ki zaslužijo več kot 50.000 funtov. Davčni strokovnjaki opozarjajo, da gre za največje vsebinske in procesne spremembe v zadnji generaciji, ki od zavezancev zahtevajo bistveno večjo angažiranost.

Združeno kraljestvo bo uporabilo sredstva iz Nacionalnega sklada, ki je bil ustanovljen pred skoraj 100 leti, za odplačilo 607,4 milijona funtov javnega dolga. Odločitev, ki jo je potrdil Urad za upravljanje dolga, predvideva preklic državne obveznice z zapadlostjo v letu 2027, s čimer se bo država izognila prihodnjim obrestnim plačilom. Sklad je leta 1927 ustanovil anonimni donator z vizijo, da bi narasla sredstva sčasoma v celoti pokrila britanski javni dolg, vendar so sedanji dolgovi države kljub tej potezi še vedno na kritično visokih ravneh. Ekonomski analitiki hkrati opozarjajo na tveganje dolžniških pasti, v katerih se poleg Združenega kraljestva nahajajo tudi Združene države Amerike in države evroobmočja. Stagnacija gospodarstev v kombinaciji z visokimi javnimi dolgovi ustvarja nevaren krog, kjer naraščajoče obrestne mere še povečujejo tveganja za financiranje držav. Izkušnje iz preteklosti, kot je bila britanska kriza leta 1976, ko je moral posredovati Mednarodni denarni sklad, kažejo na nujnost zmanjšanja javne porabe, preden trgi prisilijo države v drastične reze. V tem kontekstu je guverner bolgarske centralne banke Dimitar Radev poudaril, da bo vstop Bolgarije v evroobmočje povečal disciplinski pritisk za izboljšanje konkurenčnosti in fiskalne vzdržnosti. Čeprav ima Bolgarija razmeroma nizek javni dolg, so trendi javnih financ v zadnjih petih letih neugodni. Radev opozarja, da mora javna poraba ostati okoli 40 % bruto domačega proizvoda, če se želi država izogniti zviševanju davkov ali dodatnemu zadolževanju. Težave pri uravnavanju proračunov ostajajo ključni izziv za stabilnost evropskega finančnega prostora.