Vietnam zaznamoval 80. obletnico prvih splošnih volitev s slovesnostjo v Hanoju

V torek je minilo natanko pet let od dogodkov v Washingtonu, ko je množica podpornikov takratnega predsednika Donalda Trumpa vdrla v poslopje Kapitola. Cilj napada je bil preprečiti uradno potrditev izida predsedniških volitev leta 2020, ki so na položaj prinesle Joeja Bidna. Čeprav so se dogodki zgodili pred polnim desetletjem, peto obletnico zaznamujejo nove politične delitve in različne interpretacije dogajanja. Donald Trump, ki je na takratnem zborovanju pozval privržence k pohodu na Kapitol, je v zadnjem obdobju okrepil svojo politično moč, medtem ko se v javnosti še vedno razpravlja o vplivu teh dogodkov na normalizacijo političnega nasilja in uporabo predsedniških pomilostitev za vpletene v nerede. Ob obletnici v prestolnici ni bilo uradnih spominskih slovesnosti, kar odraža globok razkol v ameriški družbi. Medtem ko del javnosti in izobraževalnih ustanov poskuša dogodke predstaviti v širšem zgodovinskem kontekstu in opozoriti na ogroženost demokratičnih institucij, se na drugi strani krepijo prizadevanja za relativizacijo nasilja. Peta obletnica tako služi kot opomnik na dolgotrajne posledice tistega dne, ko je bila neposredno napadena ameriška zakonodajna veja oblasti, kar še danes vpliva na stabilnost ameriškega političnega sistema.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021, ko je množica protestnikov vdrla v poslopje ameriškega Kongresa v Washingtonu, v prestolnici Združenih držav Amerike niso pripravili uradne spominske slovesnosti. Napad, med katerim so se protestniki spopadali s policijo na barikadah in vdrli v notranjost Kapitola, medtem ko so zakonodajalci bežali na varno, še pet let pozneje ostaja osrednja točka političnih razhajanj. Namesto enotnega spomina na dogodek se Washington sooča z globokimi delitvami glede interpretacije takratnega dogajanja in odgovornosti vpletenih. Politična polarizacija v državi onemogoča dosego soglasja o tem, kako naj se država spominja enega najhujših napadov na institucije ameriške demokracije. Odsotnost uradnih dogodkov na ravni zvezne vlade odraža trenutno politično klimo, kjer se vprašanja o legitimnosti volitev in naravi protestov pred petimi leti še vedno uporabljajo kot orodje v strankarskih bojih. Kljub časovni oddaljenosti dogodek ostaja pomemben del ameriškega političnega diskurza, ki vpliva na stabilnost demokratičnih procesov v državi.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v torek uradno podpisala odlok o razpisu rednih parlamentarnih volitev, ki bodo potekale 22. marca. Odločitev predsednice države sproža uradni volilni postopek v Sloveniji, ki je članica zveze NATO in Evropske unije. Pričakovati je, da bo volilna tekma za 90 sedežev v državnem zboru tesna, saj se politični akterji že pripravljajo na kampanjo. Predsednica Pirc Musarjeva je ob podpisu odloka poudarila pomen poštenega volilnega procesa. Izpostavila je, da bo posebno pozornost namenila morebitnim dezinformacijam in poskusom manipulacij, ki bi lahko prihajali tudi iz tujine. Redne volitve bodo pokazale razmerje moči v slovenskem političnem prostoru, kjer bodo volivci odločali o novi sestavi zakonodajne oblasti za naslednje štiri letno obdobje.