Analitiki banke Goldman Sachs opozorili na poglabljanje razkoraka v potrošniškem gospodarstvu

V Las Vegasu se je pretekli teden zaključil sejem CES, največji svetovni dogodek na področju zabavne elektronike, ki je letos postregel s prehodom od zgolj atraktivnih h konkretnim aplikacijam umetne inteligence. Razstavljavci so predstavili izdelke, ki obljubljajo dejansko povečanje produktivnosti v vsakdanjem življenju, med katerimi so izstopali pametni hladilniki s samodejnim upravljanjem živil, nosljive naprave za povzemanje dneva in spremljanje čustev ter napredni digitalni spremljevalci podjetja Lenovo. Poleg programske opreme so pozornost pritegnile tudi strojne inovacije, kot so izjemno tanki televizorji in igralni prenosniki z raztegljivimi zasloni. Poseben poudarek je bil namenjen razvoju strojne opreme za poganjanje naprednih sistemov, kjer je osrednji govor pripravil generalni direktor podjetja Nvidia Jensen Huang. Izpostavil je strmo rast povpraševanja po spominskih modulih, kar je posledica hitrega razvoja umetne inteligence. Njegove napovedi so sprožile optimizem na borzah, kjer so delnice podjetij, kot je SanDisk, zabeležile občutno rast vrednosti. Analitiki ocenjujejo, da letošnji CES potrjuje zrelost trga umetne inteligence, ki se seli v praktično uporabo. Tehnološki napredek se je odrazil tudi pri gospodinjskih napravah, kjer so proizvajalci predstavili robotske sesalnike, sposobne premagovanja stopnic. Sejem je tako znova potrdil svojo vlogo ključnega indikatorja prihodnjih trendov v tehnološki industriji, saj združuje vizionarske koncepte z napravami, ki bodo kmalu dostopne širšemu krogu potrošnikov.

Ameriško gospodarstvo vstopa v leto 2026 v znamenju znatne negotovosti, ki jo narekujejo odločitve o obrestnih merah Zveznih rezerv (Fed), pričakovana sodba vrhovnega sodišča glede carin predsednika Donalda Trumpa in potencialni poki balonov v sektorju umetne inteligence. Kljub znižanju inflacije z vrha v letu 2022 ameriška gospodinjstva ostajajo previdna, saj se stopnja brezposelnosti vztrajno, čeprav zmerno, zvišuje. Fed je konec leta 2025 že tretjič znižal ključno obrestno mero za četrt odstotne točke, kar je sprožilo ugibanja, ali se cikel sproščanja denarne politike zaključuje ali pa gre za pripravo na recesijo. Na kapitalskih trgih se vlagatelji spopadajo z vprašanjem vključevanja bitcoina v tradicionalne finančne sisteme. Ponudnik indeksov MSCI Inc. bo sredi januarja sprejel ključno odločitev o tem, ali bo iz svojih globalnih referenčnih indeksov izključil podjetja, ki držijo velike rezerve bitcoina kot primarno premoženje. Ta poteza bi lahko povzročila za več milijard dolarjev prisilnih prodaj delnic teh podjetij in določila nov precedens za to, kako Wall Street obravnava kriptovalute kot zakladniško sredstvo podjetij. Hkrati analitiki opozarjajo na morebitne popravke na borzah po treh letih rasti, še posebej, če se obeti za leto 2026 izkažejo za preveč optimistične.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ambiciozen načrt za povečanje proračuna za obrambo Združenih držav Amerike na 1,5 bilijona dolarjev do prihodnjega leta. Ta predlog, ki ga nekateri analitiki imenujejo "Greenland New Deal", bi pomenil 50-odstotno povečanje sredstev z namenom izgradnje t. i. sanjske vojske. Strokovnjaki iz banke Rabobank opozarjajo, da bi takšna poraba lahko povzročila finančno breme v višini približno 100.000 dolarjev na prebivalca. Hkrati so se v ameriškem kongresu pojavili sumi o neprimernem trgovanju z notranjimi informacijami. Republikanski poslanec Byron Donalds s Floride je lobiral pri davčni upravi (IRS) za ugodnejšo obravnavo kriptovalut ravno na dan, ko je njegova soproga kupila za več kot 50.000 dolarjev bitcoina. Donalds je s skupino zakonodajalcev pozival k ukinitvi obdavčitve nagrad za zavarovanje kriptovalut na blokovni verigi (staking), kar so utemeljili s tezo, da gre za novo lastnino, ki ne bi smela biti obdavčena ob nastanku. Čeprav v pisarni kongresnika trdijo, da pismo ni vplivalo na ceno bitcoina in da je šlo za osebno naložbo njegove soproge, so kritiki in nekdanji kolegi v kongresu poudarili, da je časovni okvir dogodkov izjemno sporen. Primer osvetljuje širše vprašanje etike in regulacije finančnih naložb ameriških politikov, medtem ko se administracija premika proti deregulaciji kripto industrije in povečevanju vojaških izdatkov, kar dopolnjuje prejšnje odločitve o zmanjševanju sredstev za energetske projekte in osredotočanju na azijske investicije.